Kako preprosto se mi je potrdilo, da imam pred seboj človeka, v katerem utripa veselo srce ... Ravno pravšnji za temo o upanju in veselju, sem si mislila v hvaležnosti, da sem našla sogovornika, kakršnega sem iskala.

Ta »Z veseljem!« je odmeval v meni, čeprav ne morem reči, da izraza sicer nikoli ne slišim. Je pa v resnici nekoliko poseben, saj bi ga pravzaprav vedno lahko nadomestili s preprostim »ja«, »v redu«, »okej« ali čim podobno suhim. Sporočilo potrditve bi tako še vedno prišlo do osebe na drugi strani, ampak samo pomislite, kako drugače zveni: »Z veseljem!« Ne gre drugače, kot da se ob tem vsaj nalahno nasmehnem še jaz.

Ljudje, ki karkoli naredijo z veseljem, mi vlivajo upanje. Še pomita posoda dobi drugačen lesk, ko je delo opravljeno brez slabe volje. Kaj šele vse, kar ima opravka z medsebojnimi odnosi ... Srce mi igra ob misli na skoraj tristo mladih, ki te dni garajo ob pripravah na Stično mladih. Morda jih zebe, morda so utrujeni, gotovo so pre...