V sredo, 22. marca, je v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz daroval mašo ob 50. obletnici duhovniškega posvečenja. Pri maši je zbrane slovenske škofe, ugledne goste in druge vernike nagovoril koprski škof Jurij Bizjak, pel pa je stolni pevski zbor.

Dve gesli združujeta vero in ljubezen

Škof Jurij Bizjak je v nagovoru spomnil na pomembne dogodke, ki jih marca obhaja nuncij Juliusz Janusz. Rojen je bil 17. marca 1944, posvečen v duhovnika 19. marca 1967 (duhovniško posvečenje mu je podelil takratni krakovski nadškof Karol Vojtyla, kasnejši papež Janez Pavel II.), za škofa je bil imenovan 25. marca 1995, marčevski sveti Jožef pa je tudi njegov drugi krstni zavetnik. Spomnil je na njegovo duhovniško in škofovsko geslo. Prvo, »Vem, komu sem veroval« (2 Tim 1,12), ga je spremljalo 28 let, »to je toliko let kolikor dni traja ena luna: od polne lune mašniškega posvečenja do polne lune škofovskega posvečenja. Vmes pa je seveda tudi mlaj in ni si težko predstavljati, da je na svoji duhovniški poti doživel tudi več mlajev, morda tudi mnogo mlajev – to je preizkušenj, ko je sam sebi moral ponavljati 'vem, komu sem veroval': od študija na akademiji do nunciature na Tajskem in v Skandinaviji, v Nemčiji in Braziliji, na Nizozemskem in Madžarskem, nazadnje na Kitajskem – na treh celinah in na vseh koncih sveta.« Za drugo, škofovsko geslo, si je izbral besede »Ljubezen vse prenese« (1 Kor 13,7) in je njegovo vodilo že 22 let, »to je toliko let, kolikor je črk v hebrejski abecedi in kolikor je svetih knjig v Stari zavezi. Število 22 torej pomeni polnost Postave in Prerokov in Piscev, pomeni polnost resnice in pravice in svetosti, polnost vere in upanja in ljubezni, 'ki vse prenese,'« je dejal škof. Kot škof je Juliusz Janusz bil 4 leta v Ruandi in 4 leta v Mozambiku, 8 let na Madžarskem in zdaj že 6 let v Sloveniji.


Slovenski škofje so nunciju Januszu podarili mitro, enega od simbolov škofovstva, kot je dejal škof Andrej Glavan.

Naučil se je kar 15 jezikov

Škof Bizjak je omenil tudi, da je gospod nuncij zgradil 3 nunciature, v Mozambiku in na Madžarskem in v Sloveniji, in Mesto mladih za sirote v Ruandi, veličastno naselje s 25 zgradbami in cerkvijo. V vseh deželah pa se je učil jezika domačinov, tako zna nič manj kot 15 jezikov, to je prav toliko, kolikor jih je bilo v Jeruzalemu na Binkoštni dan, ko je prišel Sveti Duh. Poleg tega ima smisel za humor, ki je vedno povezan s ponižnostjo. Škofa Bizjaka je tako poučil, kaj je papeška skrivnost. »Papeška skrivnost je to, kar vedo vsi, razen papeža.«

Diplomacija najfinejša oblika ljubezni do bližnjega

Kot glavno poslanstvo nuncija je škof navedel to, da »v deželi svojega službovanja predstavlja svetega očeta in skrbi za ustrezne povezave med dotično deželo in svetim sedežem, tako na cerkvenem kakor tudi na civilnem področju.« Dodal je, da je diplomacija najfinejša oblika ljubezni do bližnjega. »Ko vse drugo odpove in ko nehajo grmeti topovi, nastopi svojo vlogo diplomacija in ponižna išče pota do miru in sprave.«

Trojno poslanstvo

Nuncija Janusza krasi tudi veselje do dela z ljudmi in med ljudmi ter do pastoralnega dela. V Cerkvi opravlja poslanstvo učitelja in pastirja in posvečevalca. »Kot učitelj je tudi gospod nuncij sin Cerkve, ves poslušen in zvest ter predan in vedno na uslugo sveti materi Cerkvi. Kot pastir je tudi nuncij oče Cerkve, ki skrbi za čredo, da je postrežena in zdrava, da v njej vlada red in pravičnost. In kot posvečevalec je tudi nuncij ženin Cerkve, ki ljubi Cerkev kakor ženin nevesto in je nanjo ljubosumen z Božjo ljubosumnostjo, da jo privede h Kristusu kot čisto devico (2 Kor 11,2).«



Nagovor je škof Bizjak končal s slovesnim Aronovim blagoslovom, po poljsko: »Blogoslawienstwo Aarona: Niech ci błogosławi Pan i niechaj cię strzeże; niech rozjaśni Pan oblicze swoje nad tobą i niech ci miłościw będzie; niech obróci Pan twarz swoją ku tobie i niech ci da pokój. Amen.«

Juliusz Janusz je sicer zlato mašo že pred dnevi obhajal skupaj s poljskimi duhovniki, ki so prejeli mašniško posvečenje leta 1967. Z njimi je somaševal tudi sedanji krakovski nadškof Marek Jędraszewski. Papež Benedikt XVI. je nadškofa Janusza za apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu imenoval 10. februarja 2011.



»Uspelo vam je, in to s šalo.«

Zlatomašnik apostolski nuncij Juliusz Janusz je v nagovoru razmišljal, da mu Bog poklanja čas, da bi ga resnično ljubil in njegovo ljubezen posredoval tistim, ki jo potrebujejo. Navezal se je na škofa Bizjaka in dejal, da ima Bog humor in lahko preoblikuje celo kakšno neumnost ali šalo vdelo, ki ga hvali in služi ljudem. Povedal je, da je ob prejemu duhovniškega posvečenja napisal pesem, ki so jo peli tudi drugi bogoslovci. V njej je prerokoval, da bo postal škof: »Želim biti duhovnik, graditi cerkve, misijonariti in na koncu bi rad postal škof.« Papež mu je ob škofovskem posvečenju dejal: »Uspelo vam je, in to s šalo.« Nuncij Janusz meni, da morajo biti tako duhovniki blizu ljudem v veselju, žalosti, zdravju in bolezni. »Pričati ljubezen in usmiljenje je glavna duhovnikova naloga,« je prepričan. Dodal je, da smo samo v Gospodovih rokah varni in veseli.



Voščilo papeža Frančiška nunciju Juliuszu Januszu ob njegovi zlati maši

Voščilo nunciju ob njegovi zlati maši je poslal tudi papež Frančišek. Na kratko se je sprehodil po njegovi duhovniški poti. Poudaril je njegovo marljivost in se mu zahvalil za ljubezen v služenju Cerkvi in gorečnost v različnih dodeljenih službah, ki jih vestno opravlja. Celotno voščilo si preberite spodaj.

Častitljivemu bratu

JULIUSZU JANUSZU

naslovnemu nadškofu kaorlskemu

apostolskemu nunciju v Sloveniji,

s službo apostolskega delegata na Kosovem.

Slovesni praznik svetega Jožefa, ženina blažene Device Marije, te bo, častitljivi brat, letos napolnjeval s posebnim veseljem, ker boš prav ta dan s hvaležnim srcem obhajal zlati jubilej svojega duhovniškega posvečenja in boš hvalil vsemogočnega Boga, darovalca vseh dobrot, katerega voljo si prizadevaš marljivo izpolnjevati.

Ob tej priložnosti ti radi pošiljamo to pismo, da bi obogatili tvoje veselje in dokazali svoje duhovno prijateljstvo s teboj ter skupno zapeli hvalnico Bogu. Ko se oziramo na tvojo življenjsko pot, spoznavamo tvojo ljubezen v služenju Cerkvi in gorečnost v različnih dodeljenih službah, ki jih vestno opravljaš v življenju.

Nedvomno si veliko prejel od našega odličnega predhodnika svetega Janeza Pavla II., ki te je kot krakovski nadškof metropolit tistega prazničnega dne leta 1967 posvetil v duhovnika v znameniti stolnici in ti zaupal prve službe. Kot mlad duhovnik si se odlikoval s pastoralno vnemo in vernikom goreče oznanjal evangelij, jim podeljeval zakramente in prinašal veliko krščansko upanje.

Leta 1973 si začel novo obdobje svojega življenja in delovanja. Opravljal si nadvse koristno delo na raznih papeških poslaništvih v Aziji, Evropi in Južni Ameriki. Očitno si dokazal ljubezen do Cerkve, odprtost duha, pravilno razlaganje dogodkov in izredno nadarjenost v učenju in govorjenju tujih jezikov.

Ko je sveti Janez Pavel II. videl te in druge tvoje človeške, krščanske in duhovniške darove, te je 25. marca 1995 povzdignil v škofovsko dostojanstvo in te okrasil z naslovom kaorlske Cerkve. Vestno si opravljal zaupane ti službe apostolskega nuncija v Ruandi in nato v Mozambiku. Nisi samo marljivo izpolnjeval vsakodnevnih dolžnosti, ampak si se odlikoval tudi v skrbni velikodušnosti v blagor sirot, ubogih in zapuščenih, ki so pretrpeli veliko hudega zaradi vojn in naravnih nesreč. Potem ko si hvalevredno deloval na Madžarskem in zdaj v Sloveniji zavzeto opravljaš naloge Apostolskega sedeža, skrbiš za duhovni napredek vseh ljudi dobre volje, pomagaš cerkvenim občestvom ter učinkovito sodeluješ s pastirji in krščanskimi laiki teh dežel.

Po priprošnji blažene Device Marije ti zdaj želimo Božje darove in ti voščimo vse najboljše, ko se spominjamo tvoje mnogovrstne in goreče delavnosti. Zato naj te spremlja naš blagoslov, ki ga ljubeče podeljujemo tebi in ga posreduj vsem svojim. Z veseljem bomo mislili nate tistega srečnega dne meseca marca, ko boš z vsemi, ki jih imaš rad, vesel obhajal začetke svojega duhovništva. Vas vse pa prosimo za molitve, da bomo mogli po Božji volji kar najrodovitneje izpolnjevati zelo težko petrinsko službo.

Iz vatikanske palače, 6. februarja 2017, v četrtem letu našega papeževanja.

Frančišek



Foto: Tatjana Splichal