Nerazumljiv zločin nad nedolžnimi otroki in civilnim prebivalstvom, ki se v vsej krutosti že drugi teden dogaja pred našimi očmi v Ukrajini, nam jemlje dih in podira podobo pravičnega, miroljubnega, naprednega in humanističnega sveta. Na vprašanje, kako je to mogoče v civilizirani družbi in današnjem času, ostajamo brez pravega odgovora kljub takšnim in drugačnim razmislekom, geostrateškim in političnim analizam. Pred očmi se nam vrtijo slike iz razgibane ruske zgodovine in podobe bogate kulture, ki je bila v preteklih stoletjih nosilni steber panslovanske misli in kot taka v oporo drugim, zlasti ogroženim slovanskim narodom v njihovih prizadevanjih za uveljavitev lastne istovetnosti in suverenosti. Kot pripadniki velike slovanske družine smo bili v preteklosti skupaj z drugimi narodi pogosto ponosni nad veličino in lepoto ruske kulture z njihovimi književniki na čelu kot tudi nad globino ruske vere, ki je po padcu komunizma oživela in mladostno vzcvetela po težkem obdobju mučeništv...