Ob izidu knjige Vidim se v tebi, ki jo je Linda Jarosch napisala skupaj s svojo hčerjo, prevod pa je pred kratkim izšel pri založbi Družina, je priznana predavateljica in svetovalka ženskam v različnih življenjskih obdobjih na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji. Sinoči, v sredo, 15. maja, je v pogovoru v spodnjih prostorih galerije Družina razkrivala boleče podrobnosti med materjo in hčerjo, danes, v četrtek, 16. maja, pa bo gostja dveh okroglih miz: ob 12.30 v dvorani Kinodvor v Ljubljani, kjer se bodo znane Slovenke, tudi same matere in hčere, Milica Šturm, Valentina Smej Novak in Andreja Poljanec, s pisateljico pogovarjale o odnosu med materjo in hčerjo kot ključnem do osebne rasti in moči; ob 19. uri pa še v Zavodu A. M. Slomška v Mariboru, kjer bosta s psihologinjo Lidijo Kociper iskali odgovor na vprašanje, zakaj si mati in hči v svojem odnosu tako težko podarita ljubezen in sprejetost.

Kaj je večja preizkušnja: biti mati ali biti hči?

V prvem večeru je Jaroscheva v pogovoru s Tajo Zuccato govorila predvsem o knjigi Vidim se v tebi. Da je zgodb o odnosih med materjo in hčerjo toliko, kot je odnosov nasploh, in vsak nam v odtenkih govori, da ga je nesmiselno vkalupljati, kajti vsak odnos, ne glede na to, kakšen je, je vir ženske moči, je bilo osrednje vodilo večera.

Ali se je v svojem življenju soočala z večjimi preizkušnjami kot mati ali kot hči, je Jaroscheva dejala, da se je kot mati soočala z večjimi izzivi glede vzgoje. »Soočala sem se z več čustvi kot so jeza, uporništvo, pa tudi veselje. Večkrat sem se počutila nemočno, nisem vedela, kako naprej. A v vlogi matere sem razvila tudi posebno moč,« je dejala gostja in povedala svojo izkušnjo s svojo mamo. Bila je šesti otrok in vedno je gledala le na to, kako bi lahko pomagala svoji mami, sebe, svoje potrebe pa je postavila v ozadje. »To se mi je vleklo tudi potem, ko sem ustvarila lastno družino. Šele nekako pri 50 letih sem ugotovila, da moram vzpostaviti ravnovesje,« je dejala danes 65-letna avtorica več knjižnih uspešnic.

Največje bolečine v odnosu med materjo in hčerjo

Da je po njenih izkušnjah največja bolečina v odnosu med materjo in hčerjo »hčerin občutek zapuščenosti«, je dejala gostja. To prinaša žalost, hčere se čutijo prikrajšane. Druga velika bolečina je kritiziranje, se pravi, da matere ne sprejmejo hčera takšnih, kot so. »Kritike, kako so oblečene, kritika zunanjosti in vsega drugega hčeram zadajajo rane, ki se težko zacelijo.«

In kaj storiti, ko mati v nekem obdobju odkrije, da je storila napake in bi sedaj delala drugače kot pred dvajsetimi leti? »Vsaka mati ima meje,« je dejala Jaroscheva. »Naredimo največ, kar smo v tistem obdobju zmožne. Ampak ko spoznaš, da lahko storiš še več, je treba po tistem stremeti. Mati in hči sta vedno na poti. Pomembno je, da nimata občutka krivde, ampak da se zavedata mej, na katere sta naleteli v določenih obdobjih in da za to prevzameta odgovornost. Krivda otopi naša čustva, postanemo nezmožni nadaljnjih dejanj ljubezni. A ključnega pomena je, da ljubezen v odnosu razvijamo naprej, mati in hči se imata vedno lahko še bolj radi.«

Nerazrešen odnos je vkleščena moč

V nadaljevanju večera je Jaroscheva govorila, kako lahko moški vpliva na odnos med materjo in hčerjo in kaj je pripeljalo do tega, da danes ženske izgubljamo na ženskosti. Na vprašanje, ali lahko da ženska več od sebe, če ima razrešen odnos z mamo in ali se strinja, da je nerazrešen odnos nekakšna vkleščena moč, je Jaroscheva dejala, da je po njenih izkušnjah v mnogih odnosih tako, da se med materjo in hčerjo samo v konfliktu ustvarja bližina. »Take ženske konflikt obdržijo, ker se samo tam počutijo blizu, drugače si ne bi imele kaj povedati.« A pomembno je, pravi Jaroscheva, da si v takem odnosu še večkrat povesta, da se spoštujeta: »Mati, spoštujem te tako, kot si, spoštujem tvoje zmožnosti in tudi tvoje meje. Jaz sem drugačna od tebe, pusti me, da sem takšna, kot sem.« Pomembno je, je dejala gostja, da mati hčere ne kontrolira in nadzira nenehno, ker če to počne, se mora hčer vedno znova zagovarjati in boriti za svoja stališča. »Pomembno je, da si mati in hči dasta občutek, da sta v redu taki, kot sta in tu je prostor za bližino.«

Po predavanju je Jaroscheva v galeriji Družina odprla razstavo slikarke Evgenije Jarc Zlate žene. Intervju s slikarko si preberite tule:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/8CA9D679CFDAC69DC1257B6D00283604?OpenDocument


Knjigo vidim se v tebi lahko naročite tudi v spletni knjigarni:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/A7AE0CA55641647BC1257B4A003AF137?OpenDocument


Foto: Tatjana Splichal