Z govorico lepote, v obzorju cerkvenih očetov
Z govorico lepote, v obzorju cerkvenih očetov
Znana misel pisatelja Dostojevskega »lepota bo rešila svet« bi bila lahko življenjski moto Primoža Krečiča: kamorkoli je bil na 35-letni duhovniški poti poslan, povsod je pustil močno sled lepote – z besedo, podobo, glasbo; prav s slednjo je Koper za vedno zapisal na evropski sakralni glasbeni zemljevid, saj je v času njegovega župnikovanja koprska stolnica dobila največje cerkvene orgle v Sloveniji in ene najlepših v Evropi.
Preveč »živ« za duhovnika
»Umetnost je moja življenjska spremljevalka,« pravi Primož Krečič. Že v otroških in najstniških letih je igral klavir in morda je prav glasba podkrepila odločitev za duhovniški poklic. »Gospod je klical, pa sem se kar branil. Doma so mi govorili, da sem preveč 'živ' za ta poklic,« se spominja. A »klima« v domačem Vrhpolju pri Vipavi je bila odprta za duhovne poklice, spodbuda mu je bila tudi mamina sestra, uršulinka in misijonarka Zora Škrlj. Glasba ga je spremljala tudi v času bogoslovja in študija...