»Vladimir Pirih se ni bal, še manj pa ogibal človeškim srečanjem. Iskal je srečanje s človekom, da bi mu prinesel nekaj veselja, človeške bližine, tudi upanja v urah in dneh preizkušnje. Znal je dajati, pa tudi prejemati človeško pomoč,« je v nagovoru pri spominski maši ob 100. obletnici rojstva msgr. Vladimirja Piriha v nedeljo, 20. februarja, v Postojni poudaril voditelj mašnega slavja, letošnji biseromašnik prof. Rafko Valenčič.

Valenčič, ki je bil s Pirihom povezan že od srednješolskih let in je bil nekdaj tudi postojnski kaplan, je pri dobro obiskani slovesnosti v župnijski cerkvi sv. Štefana nanizal še nekaj utrinkov iz monsinjorjevega bogatega življenja. Orisal je razvoj njegove duhovne poti, ki je nedvomno najbolj zaznamovala postojnsko župnijo in dekanijo, kjer je Vladimir deloval polnih 51 let: »Dozoreval je za širše razumevanje vprašanj, zlasti pa razumevanje človeka, ki išče resnico, hrepeni po sreči in življenjski gotovosti.«

Da je bil pokojni Pirih...