Foto: Pixabay

V tednu po veliki noči, od 17. do 19. aprila, odhajamo na tridnevno romanje bralcev in uredništva tednika Družina na Češko. Naš glavni cilj bo Praga, ki spada med najlepša mesta v Evropi, zato jo je predlani obiskalo kar 4,8 milijona turistov.

Praga leži v zahodnem delu Češke, ki je skoraj štirikrat večja od Slovenije in ima približno 10,5 milijona prebivalcev. Pot do nje gre mimo številnih zanimivih krajev, ki bi jih bilo škoda povsem spregledati, zato se bomo ustavili v mestecih Telč in Kutna Hora. Obe sta zaradi slikovitih mestnih jeder na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

ROMANJE V PRAGO Z DRUŽINO:
od 17. do 19. aprila
Prijave: 01/36-02-820

Telču, ki je bil ustanovljen v 13. stoletju, dajejo značilno podobo renesančne in baročne hiše na obeh straneh velikega tlakovanega trga. Na njegovem koncu sta grad in cerkev sv. Jakoba, podobe stavb pa se zrcalijo na gladini treh večjih ribnikov. Kutna Hora je večja in bliže Pragi. Nastala je ob rud­nikih srebra. Nanje spominja veličastna cerkev sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, ki je ena najlepših gotskih cerkva v srednji Evropi. Ob njej je velik jezuitski kolegij, staro mestno jedro pa krasijo meščanske hiše.

Prag naj se mesto zove

Po tem ogrevanju bomo pripravljeni na Prago, ki je z 1,3 milijona prebivalcev največje mesto na Češkem. Leži ob reki Vltavi. Od Ljubljane je oddaljena slabih šeststo kilometrov, od Dunaja pol manj.

Po legendi naj bi mesto ustanovila češka princesa Libuša, ki se je poročila s kmetom Přemyslom. List Novice je aprila 1872 ta dogodek opisal takole: »Leta 723. je bil češki narod se že mnogo pomnožil. Libuša, ljubezni goreča vladarica, bi ga rada celega v svoji bližnji okolici imela; zato sklene ob bregovih Veltave blizo Višegrada mesto zidati. Gosti gozdi so redili o oni dobi mnogo zverine v isti okolici.

Vojevodinja pošlje tri vladike v kraj, kjer se dandanes potok Barska v Veltavo izliva. 'Tamo', jim pravi, 'boste našli moža, ki nekaj opravlja. Vprašajte ga: kaj da dela, in mi povejte.' Veseli vladiki odrinejo na omenjeni kraj, in res najdejo moža, ki se samotni hišici vhod postaviti trudi. Pobarajo ga: 'Kaj delate?' Odgovori jim: 'prag'. Na to se poslani možje vrnejo in naznanijo Libuši, kar so videli in čuli. Vesela Libuša reče: 'Tako je! Prag naj se mesto zove; on naj bode vhod, skozi kterega boste k srcu mojemu pot našli.'«

Z mosta in skozi okno

Praga se je razvila iz dveh utrjenih gradov: Hradčanov in Vyšehrada. V 14. stoletju je mesto pod vladavino češkega kralja in nemškega cesarja Karla IV. doživelo velik razcvet. A njegov sin in naslednik na prestolu Vaclav IV. je hotel Cerkev v deželi spraviti pod svoj nadzor in se polastiti njenega imetja. Praški škof Jan Jenštejn in njegov namestnik Janez Nepomuk sta se temu uprla, kar je slednjega stalo življenja: kralj ga je dal v ječi mučiti in umoriti. Njegovo truplo so 20. marca 1393 s Karlovega mosta vrgli v reko Vltavo. Janez Nepomuk je bil leta 1729 razglašen za svetnika, njegov kip pa je danes na mnogih mostovih po svetu.

Češki vladar Vaclav IV. je podpiral verskega reformatorja in rektorja univerze v Pragi Jana Husa, ki so ga leta 1415 sežgali v mestu Konstanca na jugu Nemčije. Ko je na grmadi videl, kako prihaja k njej pobožna starka s polenom, je menda vzkliknil: »O, sveta preproščina!« Husova obsodba je na Češkem sprožila husitske vojne. Husitsko gibanje je okrepilo narodno zavest.

Nezadovoljstvo čeških protestantskih plemičev s habsburško vladavino je doseglo vrhunec 23. maja 1618 na Praškem gradu, kjer so skozi okno vrgli dva cesarska namestnika in njunega tajnika. Dogodek je znan po imenu praška defenestracija in je bil povod za začetek tridesetletne vojne.

Ulice pripovedujejo zgodbe

Praške ulice in trgi so videli še veliko pomembnih dogodkov in slišali veliko zanimivih zgodb. Danes jih prav po tiho pripovedujejo turistom. Teh je veliko, saj je v mestu kaj videti: Praški grad, ki ga je po prvi svetovni vojni prenavljal arhitekt Jože Plečnik, stolnico sv. Vida, Zlato uličko, loretsko kapelo z zakladnico, Karlov most, Staromestni trg, Vaclavov trg, cerkev Srca Jezusovega, ki jo je tudi zasnoval mojster Plečnik, in še marsikaj.

Čeprav si bomo v prvih dveh dneh našega romanja ogledali toliko zanimivosti, tudi zadnji dan ne bo izzvenel v prazno. Nasprotno: bo nekaj posebnega, saj bomo obiskali najpomembnejše češko romarsko središče Svata Hora. Prvo kapelo na tem kraju naj bi postavili že v 13. stoletju, pozneje pa je tu nastal mogočen samostanski kompleks z baziliko Marijinega vnebovzetja. S Svate Hore bomo nadaljevali pot do mesta Česke Budějovice, kjer se bomo ustavili na Trgu Otokarja II. s Samsonovim vodnjakom. Nato pa se bomo mimo Dunaja odpeljali proti domačim krajem.