Pred slabim mesecem ste organizirali prvo, medijsko zelo odmevno javno molitev rožnega venca. Kako bi pokomentiral odzive?

Če začnem z ljudmi, ki so bili na molitvi, mislim, da so prišli s pravim namenom. Ob 6.30 ne pride kdorkoli. Kolikor sem govoril z ljudmi, se mi zdi, da so bili precej hvaležni za to. Še po e-pošti smo prejeli veliko pohval. Ljudje, ki so mi blizu in jih spoštujem, so nas podprli. Tudi škofovska konferenca. Zelo lepo, da se nam je postavila v bran, kajti z mediji je bilo malo drugače. Nismo mislili, da bo toliko medijskih problemov. V bistvu smo bili kar presenečeni, ko je Mladina en teden prej naredila objavo. Mislili smo, da bo pač en članek, ampak so potem o tem govorili še dva tedna. Še najbolj sem bil razočaran nad slovensko inteligenco, recimo profesorji. Presenetil me je nekdanji dekan Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je natolceval, da smo podprti s strani ruskih oligarhov in podobno. Profesorji so me precej negativno presenetili, ker če je stanje inteligence v Sloveniji takšno, je kar zaskrbljujoče.

Preberite tudi: Deljena mnenja ob napovedani javni molitvi rožnega venca. Za kaj gre?

Kaj pa odzivi mimoidočih?

Kot organizator niti nisem imel veliko časa, da bi spremljal, kaj so ljudje govorili oziroma kaj se je dogajalo. Menda je nekdo vmes rekel sramota ali srednji vek, nekaj takega. Ampak niti nisem dojel. Kasneje ko sem gledal video, sem videl tudi, da se je kar nekaj ljudi ustavilo, tudi nekaj kolesarjev, in so se pridružili molitvi. Kar je eden izmed naših glavnih ciljev – da ljudje pridejo in molijo z nami.

V petek, 10. novembra, znova organizirate javno molitev. Kaj je namen, morda celo cilj teh molitev?

Dolgoročni cilj je približati Kristusa vsej Sloveniji. Vem, da en rožni venec na mesec tega ne bo naredil, je pa lahko neka odskočna deska za koga. Naš namen je tudi, da se mladi katoličani pokažemo v družbi, da nas ni sram in da lahko živimo vero tudi na javnih mestih. Kakor vidimo, to ni več nekaj normalnega. To sta dve glavni stvari: oznanjevanje Kristusa in to, da javni prostor spet postane eden izmed prostorov, kjer lahko kristjan moli.

Oktobrska molitev na Kongresnem trgu v Ljubljani. FOTO: Tatjana Splichal

Praviš, da je cilj, da vsi spoznajo Kristusa. Kako lahko k temu pripomore javna molitev ob pol sedmih zjutraj?

Ljudje, ki niso kristjani, ne morejo imeti prav veliko stika s krščanstvom, razen če tako želijo. V bistvu smo se kristjani v zadnjih 80 letih poskrili v domove in cerkve. In razen če si imel veliko srečo, nisi prišel blizu tega. Glavni cilj nas kristjanov pa je odrešenje duš, torej da se mi odrešimo in da pomagamo pri odrešitvi čim več ljudi. In če ne gremo v javni prostor, ven iz prostorov, kjer se mi in zgolj samo mi dobivamo, ne bomo nikogar pridobili. Mislim, da lahko preko te molitve marsikdo, če ne drugega, vsaj malo začne razmišljati. Verjamem, da marsikomu to ni všeč.

Pred prvo javno molitvijo si za naš medij pojasnil, da molitev organizirate zgodaj zjutraj, ker ne želite biti moteči. Kako iščete ravnovesje med nevpadljivostjo in oznanjevanjem?

Ja, 6.30 je kar zgodnja ura, nič ne rečem. Malo prej je treba vstati. Ampak vedeli smo – ker precej podobno imajo na Hrvaškem – da bi znali to zelo, zelo politično vzeti in tudi so zelo politično vzeli. Problem je v tem, da karkoli je danes narejeno v javnosti, imajo ljudje za neko politično manifestacijo. In res nismo hoteli tega prikazati tako – zato smo določili tako zgodnjo uro. Hkrati pa je ob 6.30 oziroma ob sedmih zjutraj (takrat še zmeraj molimo) Kongresni trg že nekako živ. Študentje prihajajo na fakultete, prihajajo srednješolci, ljudje prihajajo in odhajajo na avtobuse in tako naprej. Kakor smo videli, nekaj ljudi se je pridružilo. Tako da ja, je težko iskati ravnovesje. Če bi bilo po moje, bi molili malo kasneje, je pa tudi res, da je načeloma ta pobožnost namenjena študentom. In ob 6.30 oziroma do sedmih noben študent še nima obveznosti.

Načeloma je ta pobožnost namenjena študentom. In ob 6.30 oziroma do sedmih noben študent še nima obveznosti.

Poleg tega, da ljudje vašo molitev vidijo kot politično manifestacijo, se zdi, da jim nikakor ne gre v račun, da nagovarjate posebej mlade može in fante. Kako odgovarjaš na očitke?

Tu si mogoče še najbolj nasprotujeta sekularno in krščansko mišljenje o spolu. Kristjani zagovarjamo, da moški in ženska nista narejena enako. Nimata istih družbenih nalog. Recimo, Pavel v Efežanih pravi: možje, bodite glava ženam, kakor je Kristus glava Cerkvi. Možje smo poklicani za to, da smo duhovni voditelji. Če postaneš duhovnik, si navadno voditelj župnije, sicer pa voditelj družine. To ne pomeni, da bi bili moški večvredni ali kaj takega. Če že, se bo ob sodbi več pričakovalo od nas. In še nekaj. Kolegica, ki je dala izjavo medijem, je rekla, da fantje potrebujejo več spodbude. Da so malo potisnjeni, da kaj naredijo glede molitve. Zdi se mi, da je tudi to res. Če gledamo nedeljnike, so v kakšnih dveh tretjinah ženske. Zdi se mi, da bi bilo prav, če bi bilo pol-pol.

Prve molitve se je udeležilo okoli 200 ljudi, tako moških kot žensk. FOTO: Tatjana Splichal

Vsakič boste rožni venec molili za domovino in vero slovenske mladine, tokrat pa tudi za rajne. Kako izbirate molitvene namene?

V bistvu glede na to, kakšna je situacija v mesecu – ali molitev sovpada s kakšnim praznikom ali čim drugim. Prejšnja molitev je bila kmalu po začetku študijskega leta, zato smo molili za novo študijsko leto, vmes se je zgodila še vojna na Vzhodu in smo začeli moliti še za mir. V novembru se moli predvsem za rajne, zato smo tudi mi dodali ta namen.

Kakšno udeležbo pričakujete na tokratni molitvi?

Kolikor jih bo, bom zadovoljen. Glede na to, koliko je odziva in medijskega pompa, pričakujemo več kot 50 ljudi. Ampak glavno je, da se moli. Ker je molitev samo v Ljubljani, in to ob 6.30, je normalno, da marsikdo ne more priti. Lahko pa seveda moli z nami na daljavo.

Ker je molitev samo v Ljubljani, in to ob 6.30, je normalno, da marsikdo ne more priti. Lahko pa seveda moli z nami na daljavo.

Še mimo nečesa ne moreva. Kako to, da ste se pred prvo molitvijo odločili za nekakšno prepoved dajanja izjav medijem?

Prišlo je do tistega članka v Mladini in seveda je bil zelo negativen. Vedeli smo, da nas bodo mediji (razen katoliških) hoteli napačno predstaviti. To se je tudi zgodilo in zaradi tega smo rekli, da bolje, da ne dajemo izjav. Hitro se zarečeš, zelo hitro se da kaj odrezati in objaviti samo delček izjave. In to se je tudi zgodilo tistim, ko so dali izjave. Celotna izjava je bila veliko boljša … ampak tudi to, kar so pokazali … Ljudje so zelo dobro povedali.

Ampak ravno zato, ker smo vedeli, da ne bomo predstavljeni v dobrem duhu, smo rekli: če se oni ne gredo tega, se pa tudi mi ne bomo šli. Marsikdo iz katoliških medijev nam je rekel, da to ni bila dobra odločitev. Čas bo pokazal, ali je to bilo v redu ali ne. Osebno še zmeraj mislim, da je bilo dobro. Bomo videli.

Preberite tudi: Pobožna javna molitev, zavita v mehurček

Vendarle lahko to hitro pomeni zapiranje vrat dialogu …

Vem, ampak saj pravim: zdi se mi, da je bilo zelo dobro razvidno, da druga stran ni hotela imeti dialoga. In neugodno je držati roko, če ti jo bo nekdo odsekal.

Torej zaenkrat ne vidiš priložnosti, da bi širše predstavili svoj pogled na javno molitev?

Zaradi tega smo pred vsako molitvijo objavili javno izjavo. Zadnja objava malo bolj razjasni, zakaj molitev v javnosti. Meni se zdi, da če ljudje preberejo to, vedo zadosti. Ne, da ne bi ničesar dajali, recimo katoliškim medijem, kjer smo vedeli, da bomo v redu predstavljeni, smo dajali izjave, ampak splošno pa ne.

Kako pa bo tokrat? Kakšna bodo »pravila«? Ali prisotni spet ne bodo smeli dajati izjav?

Bomo videli. Sicer je PR ekipa sestavljena, ampak ne pričakujem tako velikega medijskega pompa, kot je bil prejšnjič. V bistvu smo bili zelo presenečeni, da je bilo toliko medijev, tako da tudi nismo bili pripravljeni za toliko. Ampak kot sem rekel, tisti, ki so dali izjave, se mi zdi, da so dali dobre izjave in da se je izšlo relativno v redu.

Preberite tudi: Javna molitev rožnega venca v Ljubljani: Kako je bilo? [FOTO]