Ravno v pravem času, v začetku velikega tedna je izšla knjiga Vstajenje: navodila za uporabo francoskega filozofa in teologa Fabriceja Hadjadja. V torek, 27. marca, sta jo v Galeriji Družina v pogovoru z Manico Ferenc predstavila p. dr. Edvard Kovač in prevajalka knjige Jasmina Rihar.

Knjiga s svojo zgradbo spominja na molitve in premišljevanja ob križevem potu, saj se vsako poglavje začne z evangeljskim odlomkom, ki opisuje dogajanje od Jezusove položitve v grob preko jeruzalemskih žena, ki so na grob prinesle miro, Marije Magdalene, učencev na poti v Emavs, binkošti, Tomaževe nevere ... do zadnje, 12. postaje, ki predstavlja prikazovanje ob Štefanovi mučeniški smrti.

Izzivalna, paradoksalna in hkrati humorna misel



P. Edvard Kovač, ki avtorja osebno pozna, je v uvodu povedal, da so njegova predavanja prijetna, a tudi izzivalna. Prav takšen pa je tudi njegov slog pisanja. Ker Slovenci te drže nismo vajeni, je Hadjadjeva misel v slovenščini celo še bolj izzivalna kot v francoščini. Njegove ideje imajo osebnosti, se celo kregajo med seboj, s čimer avtor vnaša paradoksalnost, ki se pogosto izteče v humor in neprestano preseneča bralca.

Jasmina Rihar, prevajalka vseh štirih knjig Fabriceja Hadjadja, ki so izšle pri založbi Družina (Vstajenje, Kaj je družina?, Kako uspeti v smrti in Vera demonov ali preseženi ateizem) je povedala, da je njegov slog domačen, kot bi govoril v družinskem krogu. »Znane stvari zna osvetliti in jih narediti žive, loti se jih z nepričakovanega konca.«

Humor je znak svobode dobrega

Kar Bog zahteva, ni nedoraslost, temveč ustvarjalna svoboda. On le daje okvirje in od človeka želi ustvarjalnost. Biblična gibanja, duhovnost, molitve ipd. prinesejo nekaj odrešujočega, sproščen pogovor z Bogom, je navedel p. Kovač in v slogu Hadjadja dodal, da je najbolj literarno ustvarjalen prav človek, ki moli, saj se pogovarja z nekom, ki ga še nikoli ni videl. Z Bogom se lahko tudi skregamo in ga potem prosimo odpuščanja.

Humor je znak svobode, ne razposajenja, ampak svobode dobrega; je zdrav zamik, da se v tragični resničnosti nasmehnemo. Tako Hadjadj v žalostni situaciji vedno najde nekaj humornega. Tako v teologijo vnaša obrat.

Jezusovo vstajenje ni bilo spektakularno

Skozi besedilo, ki je zabavno, a obenem globoko, nam avtor ponuja svež pogled na skrivnost Vstalega: Kaj pomenijo Jezusova prikazovanja po vstajenju? Kako naj jih razumemo zdaj in kako naj živimo v luči vstajenja? Jezusovo vstajenje ni bilo spektakularno, je Hadjadjevo ugotovitev izpostavila prevajalka. Prišel je, pozdravil in preprosto dejal: »Mir z vami.« Po vstajenju je celo začel kuhati.

Če bi na hitro postavil tempelj ali kaj podobnega, bi sam sebe zanikal. Tako pa nam je pokazal preproste stvari: da lahko premikamo prste, se drug drugega dotikamo, delamo in ustvarjamo. Gre za to, da začnemo vsakdanje gledati z Božjimi očmi in z občudovanjem. To pa lahko storimo le, če se zavemo lastne nevrednosti.

Zaradi tehnološkega napredka izgubljamo ročne spretnosti

Avtorjevo izhodiščno vprašanje je, kako naj v dobi posthumanizma, ki se osredinja predvsem na tehnologijo in tehnološki napredek, razmišljamo o skrivnosti učlovečenja, je dejala Jasmina Rihar.

Če gledamo Jezusa, vidimo, da živi in dela kot tesar, da o svojem Očetu govori kot o vinogradniku, da o Svetem Duhu govori kot o zagovorniku ubogih. Ko vidimo, da so njegovi učenci zvečine ribiči, potem moremo sklepati, da božansko življenje vsebuje ročno delo. Prav to pa nam tehnologija vse bolj jemlje. Tehnološki napredek pomeni nazadovanje in izgubljanje ročnih spretnosti in znanja.

V digitalnem svetu nas bo v resničnost vrnila vera, verjame Hadjadj. Resnično je delo. Človek, ki ročno ustvarja, ima čudovito dostojanstvo, saj ustvarja in je zato svoboden. Vera vodi v resničnost, telesnost vsakdanjega, konkretnega trenutka, v katerem nas bo Bog presenetil. Krščanstvo ne daje novih spoznanj, niti ni nujno, da smo skozi Hadjadjeve misli bolj etični, lahko pa se naučimo v preprostih stvareh, kruhu, otroku videti Boga, ki mu nič ni preveč banalno.

Ironičnost in paradoks na zavihku in naslovnici

P. Kovač je pohvalil ironičen napis na zavihku knjige: »Nujno branje za vsakogar, ki želi razumeti in živeti skrivnost vstajenja«. Hadjadj namreč ne poda novih spoznanj o vstajenju, vse je že opisano v Svetem pismu. V paradoksalnem slogu je izrisan tudi pav na naslovnici, ki predstavlja Kristusovo vstajenje, in je sam po sebi paradoksalen: čeprav je knjiga namenjena vsem, pa mora bralec poznati ikonografijo, da simbol razume.

Kdo je Fabrice Hadjadj?

Francoski filozof in dramatik Fabrice Hadjadj (1971) je plodovit in večkrat nagrajeni avtor. Je direktor zavoda Philanthropos v Fribourgu, mož in oče sedmih otrok. Knjiga Vstajenje, navodila za uporabo je tretja v vrsti priročnikov oziroma protipriročnikov ali vsaj parodij na vsakršne priročnike današnjega časa.

Foto: Tatjana Splichal

Video predstavitve knjige: