Poleg Buckinghamske palače, kraljeve rezidence v Londonu, obstaja še en kraj, kjer se prepletata radost in bolečina monarhije ter s tem tudi Anglikanske državne cerkve: Westminstrska opatija v središču Londona.

Današnji dan, 19. september, dan kraljičinega pogreba, je v Veliki Britaniji uradno državni dan žalovanja. Državniški obred bo v Westminstrski opatiji, Elizabeta II. pa bo po žalni slovesnosti pokopana na Windsorskem gradu poleg svojega očeta, v spominski kapeli kralja Jurija VI.

V veličastni gotski stavbi obhajajo tudi kraljeve poroke

Westminstrska opatija, nekdaj samostanska cerkev, je eden najbolj zgodovinsko bogatih verskih objektov v državi. Kot spominjajo v zapisu avstrijskega Kathpressa, je že stoletja angleška kronanjska cerkev, in do leta 1790 je bilo tu pokopanih več kot sto članov kraljeve družine. Dejstvo, da v veličastni gotski stavbi obhajajo tudi kraljeve poroke, pa je razmeroma nov pojav: doslej je bilo tu le petnajst poročnih obredov. Pokojna Elizabeta II. se je novembra 1947 v Westminstrski opatiji poročila s princem Philipom.

Opatija je bila  v nemških zračnih napadih med drugo svetovno vojno močno poškodovana, pozneje pa so jo temeljito obnovili.

Današnja podoba cerkve izvira iz časov kralja Henrika III. Leta 1245 je naročil gradnjo novega svetišča, ki je sprva pripadalo benediktinski opatiji, ustanovljeni v zgodnjem srednjem veku. Henrik III. si je želel takrat zelo sodoben slog francoske stolne gotike. Ob posvetitvi cerkve leta 1269 je bil velik del gradbenih del že dokončan, vendar je bila ladja dokončno zgrajena šele leta 1506. Po tem, ko je bila v nemških zračnih napadih med drugo svetovno vojno močno poškodovana, so opatijo temeljito obnovili.

Kolegijska cerkev sv. Petra v Westminstru

Leta 1540 je bil samostan zaradi odcepitve Henrika VIII. od Rima razpuščen in leta 1559 dokončno ukinjen. Eno izročilo pa se je ohranilo do današnjih dni: benediktinski ritem molitve. Vsako uro v zelo obiskani stavbi upoštevajo minuto tišine.

Anglikansko kronanjsko cerkev pogosto zamenjujejo z Westminstrsko stolnico, osrednjim katoliškim svetiščem v Angliji in Walesu.

V srednjem veku so bila parlamentarna zasedanja v Westminstrski opatiji nedaleč od reke Temze. Tu so hranili tudi kronske dragulje. Uradno ime svetišča je »Kolegijska cerkev sv. Petra v Westminstru«. Poimenovanje »Westminstrska« pa hitro povzroči zmedo: anglikansko kronanjsko cerkev pogosto zamenjujejo z Westminstrsko stolnico, ki je od začetka 20. stoletja škofijska cerkev rimskokatoliškega nadškofa Westminstra in osrednje katoliško svetišče v Angliji in Walesu.

Westminstrska stolnica. FOTO: Wikipedia

Tu počivajo številni britanski državniki, pesniki, glasbeniki in znanstveniki

Westminstrska opatija ima status tako imenovane kraljeve izjeme (Royal Peculiar) in zato ni podrejena škofiji. Glavnega duhovnika, westminstrskega dekana, neposredno imenuje monarh. Ena od zanimivosti v cerkvi je prestol, na katerem so kronali škotske kralje, ki se uporablja že stoletja. Številni britanski državniki, pesniki, glasbeniki in znanstveniki (nazadnje leta 2018 genialni fizik Stephen Hawking) so tu dobili častno poslednje počivališče. Slavni pisatelji, kot so Geoffrey Chaucer, Charles Dickens in Rudyard Kipling ali skladatelj Georg Friedrich Händel, so pokopani v kotičku pesnikov v južnem krilu.

V opatiji je tudi spominsko obeležje avtorju »Zgodb iz Narnije«.

Drugi, kot so William Shakespeare, John Keats, Robert Burns in Lord Byron, so bili počaščeni s spominskim obeležjem. Priznanje v kotičku pesnikov velja za vstop na Olimp britanske književnosti. Leta 2013 je bil Clive Staples Lewis (1898-1963), avtor »Zgodb iz Narnije«, ob 50. obletnici smrti deležen tovrstne časti.

Pročelje Westminstrske opatije. FOTO: M. M. Š.

Na portalu so upodobljene štiri krščanske vrline

Westminstrska opatija je znana tudi po svojem vhodnem portalu. Poleg upodobitev štirih krščanskih vrlin, resnice, pravičnosti, usmiljenja in miru, vsebuje tudi kipe desetih mučencev 20. stoletja iz različnih krščanskih veroizpovedi: med njimi so Maksimilijan Kolbe, Martin Luther King, Oscar Romero in Dietrich Bonhoeffer.

»Minster« je izposojenka iz latinske besede »monasterium«, ki pomeni samostan.

Naj pojasnimo še ime: bogoslužni prostor, posvečen apostolu Petru, takrat postavljen v zahodnem delu mesta, je dobil ljudsko poimenovanje »West Minster« - nasprotje imenu »East Minster«, dodeljenemu stolnici sv. Pavla na vzhodu Londona. Pozneje so tako poimenovali tudi sedež britanskega parlamenta in vlade, ki stoji v neposredni bližini. »Minster« je izposojenka iz latinske besede »monasterium«, ki pomeni samostan ali konvent. Kmalu so začeli tako poimenovati tudi nekatere stolnice, ker so tudi stolni duhovniki sprva živeli v samostanu podobni skupnosti.