Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vztrajati v dobrem

Za vas piše:
Andrej Fink
Objava: 31. 05. 2024 / 10:11
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 31.05.2024 / 10:27
Vztrajati v dobrem
Zastava Evropske unije, Evropa, evropske volitve, Slovenija in Evropa, slovenska zastava. FOTO: Tatjana Splichal

Vztrajati v dobrem

Slovenska družba pred evropskimi volitvami.

Pred nekaj tedni smo se spominjali dvajsetletnice pridružitve Republike Slovenije Evropski uniji (EU). S tem formalnim aktom tedaj nismo naredili drugega kot potrdili svoje pripadnosti evropski civilizaciji, katere del smo vedno bili. To dejstvo Slovence zaznamuje že 1.400 let od naselitve, če bi kdaj obveljala teorija o naši avtohtonosti (Veneti), pa bi se zgodovinska, zemljepisna in kulturna pripadnost tej celini kazala še bolj očitno. Vsaj 14 stoletij živimo na tem prostoru, stičišču in križišču evropskih kultur, torej v njihovem središču.

Kot da Evropa ni nekaj našega

Toda kljub temu se današnji slovenski državljan na splošno obnaša, kot da do Evrope nima odnosa, kar pomeni tudi, da nima pravega odnosa do lastne države Republike Slovenije. To prihaja iz »socializma«, ko smo gledali na združeno Evropo, takrat še zahodno, kot na nekaj, kar ni naše, čeprav nas je gospodarsko reševala. Bili smo raje obrnjeni k Vzhodni Evropi, čeprav je bila z Varšavskim paktom...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh