Vztrajati v dobrem
Vztrajati v dobrem
Pred nekaj tedni smo se spominjali dvajsetletnice pridružitve Republike Slovenije Evropski uniji (EU). S tem formalnim aktom tedaj nismo naredili drugega kot potrdili svoje pripadnosti evropski civilizaciji, katere del smo vedno bili. To dejstvo Slovence zaznamuje že 1.400 let od naselitve, če bi kdaj obveljala teorija o naši avtohtonosti (Veneti), pa bi se zgodovinska, zemljepisna in kulturna pripadnost tej celini kazala še bolj očitno. Vsaj 14 stoletij živimo na tem prostoru, stičišču in križišču evropskih kultur, torej v njihovem središču.
Kot da Evropa ni nekaj našega
Toda kljub temu se današnji slovenski državljan na splošno obnaša, kot da do Evrope nima odnosa, kar pomeni tudi, da nima pravega odnosa do lastne države Republike Slovenije. To prihaja iz »socializma«, ko smo gledali na združeno Evropo, takrat še zahodno, kot na nekaj, kar ni naše, čeprav nas je gospodarsko reševala. Bili smo raje obrnjeni k Vzhodni Evropi, čeprav je bila z Varšavskim paktom...