V zadnjih letih je veliko govora o t. i. post-resničnosti kot pojavu, ki v današnjih časih močno zaznamuje politično komuniciranje in nasploh javni diskurz. Gre za stanje, ko si ljudje ustvarjajo sodbe o dogajanju okoli sebe vedno bolj na podlagi emocij in vnaprejšnjih prepričanj in vedno manj na podlagi preverljivih dejstev. Pri tem nekomu verjamejo na podlagi tega, kako simpatičen jim je in kako sorodne nazore ima, ne pa na podlagi tehtnosti njegovih argumentov. To se pogosto povezuje s t. i. lažnimi novicami. Gre za informacije o osebah, dogodkih in pojavih, ki ne temeljijo na faktih, ampak na manipulacijah, polresnicah ali celo popolnih lažeh.

Generatorji širjenja lažnih novic

Odgovornost za širjenje lažnih novic in posledično ustvarjanje post-resničnosti se pogosto pripisuje novodobnim množičnim medijem, predvsem družbenim omrežjem. Slednja naj bi zaradi odsotnosti selekcijskih kriterijev in uredniškega nadzora (kar je značilno za tradicionalne medije) s p...