On sestopa, prihaja z nebes, mi pa prihajamo po Očetu k njemu. Zakaj po Očetu? Ker je Oče tisti, ki nas kliče in nam daje, da ga iščemo, da po njem hrepenimo in sploh moremo priti do njega.

Kruh življenja

Kako bi mogli zahrepeneti po živem kruhu, ko smo polni krofov in potic! On pa pravi: Resnično, resnično vam povem. Že samo ta poudarek, ki je tako tipičen zanj in ga ne najdemo ne pri drugih piscih Stare zaveze ne pri drugih Jezusovih sodobnikih. Amen. Amen. Res je tako! Pri Janezu najdemo kar 25-krat to Jezusovo poudarjanje. Nikoli ni kričal »kralj sem!«, ni razglašal »Božji Sin sem«, ni se pritoževal, ker ga ne sprejemajo, zelo močno pa na ta način poudari vero vanj, vero v večno življenje skozi smrt in to, da je kruh življenja.

Ko Jezus tu spregovori o sebi kot kruhu življenja, bomo videli prihodnjo nedeljo, ne daje več izbire. Ne moremo ga razumeti simbolično, metaforično, v prenesenem pomenu. Ne moremo si ga po svoje razlagati. Tvegal je takrat...