Knjiga prinaša izbor člankov, ki jih je avtorica objavila med letoma 1973 in 1996 v raznih periodičnih znanstvenih jezikoslovnih publikacijah.

Del besedil obravnava slavistično, zlasti slovenistično problematiko in znotraj te predvsem jezik Brižinskih spomenikov, del pa indoiranistično, tudi v povezavi s slavistično, vse pa v luči diahronega jezikoslovja.

Prispevke je mogoče razvrstiti v naslednje skupine: (1) etimološko, v kateri so z etimološkega stališča prvič, na novo ali dodatno osvetljene posamezne besede, (2) slovnično, v kateri so obravnavani posamezni glasovni in oblikoslovni pojavi, (3) besedila s problematiko predzgodovinskih slovansko-iranskih jezikovnih stikov in (4) besedila, ki obravnavajo problematiko slovenskosti Brižinskih spomenikov.

Besedila so razvrščena po takem kronološkem redu, kot so izhajali izvirni članki.

Na koncu knjige sta dva dodatka: seznam uporabljene literature z naslovom Združeni viri in Kazalo izbranih besed oblik in morfemov.

Davčni terminološki slovar

Založba ZRC in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša sta izdala knjigo Davčni terminološki slovar, prvi slovenski terminološki slovar z definicijami s področja davkov.

Termini so pojasnjeni s terminološkimi definicijami, ki predstavljajo pojmovni sistem slovenske davčne ureditve.

Slovar z uporabo kazalk tudi usmerja rabo, s čimer želi prispevati k poenotenju terminologije na področju davkov. Vsebuje 1.060 slovarskih sestavkov.

Med njimi je 155 kazalčnih slovarskih sestavkov, ki uporabnika usmerjajo na prednostni termin. Vsebuje tudi 993 angleških ustreznikov in 942 hrvaških ustreznikov.

Slovar je nastal na podlagi pojmovnega pristopa, pri katerem interdisciplinarno sodelujejo področni strokovnjaki in terminologi, torej jezikoslovci. Namenjen je zlasti strokovnjakom, ki se ukvarjajo z davki, varstvom pravic zavezancev za davek ali javnimi financami, pa tudi strokovnjakom, ki se ukvarjajo s sistemi, povezanimi z davki, kakršen je socialna dejavnost.

Za uporabo slovarja se predvideva določeno strokovno predznanje, vsekakor pa ga lahko s pridom uporabijo tudi drugi, ki potrebujejo strokovno verodostojno informacijo o terminologiji tega področja.

Peršmanova domačija. 25. april 1945

Založba ZRC ter Inštitut za kulturne in spominske študije sta izdala knjigo s stripom Peršmanova domačija. 25. april 1945, besedilo je napisala Evelyn Steinthaler, avtorica stripa pa je Verena Loisel, iz nemščine ga je prevedel Jernej Biščak.

25. aprila 1945, le nekaj dni po tistem, ko so zavezniki osvobodili okupirano ozemlje, je na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem prišlo do spopada med nacistično policijsko enoto in partizani, ki so bili nastanjeni na kmetiji.

Ti so se tam večkrat zadrževali. Tisti dan so tam zaklali dve kravi in telico, ki so jih pred tem ukradli na drugi kmetiji. Oškodovanci so krajo prijavili in na Peršmanovo domačijo so prišli pripadniki 13. policijskega polka SS.

Ko so jih partizani zagledali, bilo jih je med 100 in 159, so zbežali z domačije. Nemški vojaki so želeli ukradeno meso in sledi, ki so ostale za partizani, zapleniti, vendar so se medtem partizani vrnili in jih napadli.

V spopadu so Nemci umorili enajst članov družin Sadovnik in Kogoj, ki sta prebivali na domačiji; med njimi je bilo sedem otrok. Preživeli so le trije otroci, med njimi Ana Sadovnik, ki je v središču pričujočega stripa.

Zgodba pripoveduje o dnevu zločina, pa tudi o boju za preživetje po zločinu na tem skorajda docela uničenem kraju.

Osrednji lik stripa je Ana Sadovnik (1935–2012), tretji od šestih otrok, ki je pokol preživela. Do leta 2001 je živela na Peršmanovi domačiji, takrat pa se je umaknila pred nadležnimi obiskovalci muzeja. Ti so bili večinoma politični potomci tistih, ki so povzročili pomor njene družine.

Leta 1982 so v Peršmanovi hiši postavili muzej, ki so ga leta 2012 prenovili.

Peršmanova domačija pri Železni Kapli. VIR: volksgruppen.orf.at