Mojca in Marko Ferenčak, starša štirih otrok: Nekako samoumevno nama je, da vzgajava najine otroke v ljubezni do kulture. Spodbujava branje knjig in igranje inštrumentov. Vsak član družine že poje v kakšnem pevskem zboru, nekateri radi deklamirajo dela slovenskih pesnikov in igrajo v priložnostnih dramskih skupinah. Še Miklavž je starejšima otrokoma prinesel platno in akrilne barve. Verjameva, da odprtost do umetnosti ne le bogati življenje, ampak tudi odpira oči za lepoto in dviga srce k Presežnemu. Seveda pa otrokom poudarjava, da je za vsakim velikim ustvarjalcem ali umetnikom mnogo trdega dela, vaje in modrosti. Često zmanjkuje časa, a če le moremo, gremo ob kulturnem prazniku v kakšen muzej, koncerti, ki jih obiskujemo v zadnjih letih, pa so navadno nastopi naših otrok v glasbeni šoli.

Mija in Jože Šenk, starša osmih otrok: Osem otrok, gradnja hiše in slabe avtobusne povezave so okoliščine, ki precej otežijo dostopnost kulturnih dogodkov. Treba je imeti čas, denar za vstopnino, delujoč avto in v njem gorivo. Dokler so bili otroci majhni, se ne spomnim, da bi vsi skupaj šli na razstavo ali v muzej. Pač pa smo hodili na pevske nastope in revije, kadar je prepeval kateri od naših; skoraj vsi so namreč določen čas sodelovali pri otroških pevskih zborih.

Naslednje poglavje pa je instrumentalna glasba. Starejša sinova sta se ob ustanovitvi priključila Šenčurskemu občinskemu pihalnemu orkestru, tam sta se naučila igrati trobento in sta člana še sedaj. Naslednji štirje otroci so najprej končali nižjo glasbeno šolo v Kranju, kjer so si glasbila lahko sposojali in so imeli tudi znižano plačilo šolnine. Trije od njih so se potem priključili godbi. Naučili so se igrati primerna glasbila, ki so jih dobili pri godbi in jih sedaj lahko uporabljajo. Tako nam teh ni bilo treba kupiti.

Kulturnih prireditev se tako udeležujemo vedno več: včasih nastopajo naši otroci, včasih pa njihovi prijatelji. V galerije in muzeje skupaj še vedno ne hodimo, v manjših zasedbah pač; predvsem kadar je vstop prost.

Simona Kralj, mama treh otrok: V naši družini se vsi ukvarjamo z glasbo, pojemo ali igramo na inštrumente. Tako imamo skozi leto več raznolikih nastopov in seveda drug drugega pridemo poslušat. Otroke že od malega peljeva na najine nastope, gledališke predstave v domači vasi, v Šentjakobsko gledališče, delavnice za otroke v knjižnico Kranj, na Prešernov dan obiščemo mesto Kranj, na Noč muzejev izkoristimo brezplačne vstopnice in obiščemo muzeje (Šolski, Železniški, Hišo eksperimentov …). Željo imam, da bi skupaj obiskali vse muzeje v Sloveniji. Poleti smo šli gledat živo maketo Cerkniškega jezera, v Planinski muzej, na razstavo v Cankarjevem domu, na Plečnikovo razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana, obiskali smo gledališko predstavo Gledališča Ane Monro o Ljubljanici, ki je brezplačna. V Operi kupim najcenejše vstopnice, v Slovenski filharmoniji gremo na sobotne koncerte za otroke, ki so cenovno dostopne. Dražjih koncertov žal ne obiščemo vsi. Se mi pa zdi, da je v Sloveniji kar veliko kakovostnih muzejev in prireditev, ki so finančno dostopni družinam, za kar sem jim hvaležna. Pa tudi javne glasbene šole npr. GŠ Kranj ponuja veliko zelo kvalitetnih koncertov, ki so večinoma brezplačni ali le po 5 eur na osebo.

Martina in Sebastijan Martinčič, starša štirih otrok: Kulturno udejstvovanje v naši družini dandanes obsega obiskovanje nastopov otrok v glasbeni šoli in njihovih koncertov večkrat v šolskem letu. Nama z možem je to v veliko veselje, ker vidiva napredek in rast otrok na tem področju, kar pa ima dobre učinke tudi drugje. Otroci se navajajo na primerno vedenje, cenijo trud in vloženo delo v nek nastop, ker imajo tudi sami s tem izkušnjo. Kulturne dogodke v domačem kraju obiščemo, če je le mogoče. Se nam zdi pomembno, da se ljudje srečujemo in se kulturno bogatimo tudi v manjših krajih. Pri kulturnih dogodkih v župniji sodelujemo pri pripravah ali pri njih tudi aktivno sodelujemo. Sicer pa gremo radi na koncerte tudi drugam, na vedno v polni zasedbi, ker ni vsak dogodek primeren za vsakega, sva se že naučila, da ne siliva. Druga plat je pa tudi ta, da za šestčlansko družino taki dogodki niso najbolj poceni. Zato sva pozorna tudi na kakšne ugodnosti, ki so včasih za družine na voljo. Z možem sva v preteklosti obiskovala gledališki abonma v naši okolici, pa sva se mu odrekla zaradi cenenega, da ne rečem neprimernega humorja, ki se sedaj prodaja na odrskih deskah.

Neža in Klemen Karlin, 5 otrok: Za našo družino je (predvsem glasbena) kultura del vsakdanjika, že zaradi Klemenovega poklica, obiskovanja glasbene šole, vključenosti v pevske zbore, pihalni orkester in delovanja v domačem kulturno-zgodovinskem društvu. Najpogosteje se kulturnih prireditev udeležujemo v domačem kraju, za kak dober koncert, razstavo ali predstavo pa se radi odpravimo tudi v Ljubljano. To se nama zdi pomembno, saj nas lepe umetnosti plemenitijo, ostrijo naše čute in bogatijo naše doživljanje. Vstopnica je lahko tudi lepo darilo, bolj kot strošek pa tovrstne izdatke razumeva kot naložbo. Ker je najino življenje zaznamoval Dunaj, pa še vedno upava, da bova kdaj izžrebana tudi za novoletni koncert tamkajšnjih filharmonikov.