Božična devetdnevnica se je končala s polnočnicami, prikaterih smo se spominjali Kristusovega rojstva. Po slovenskih stolnicah sopolnočnice darovali slovenski škofje. Kako so nagovorili vernike? 

»Bomo odprli srce, dabo vanj lahko vstopil Božji sin, odrešenik?«

V Ljubljanski stolnici je polnočnico darovalljubljanski nadškof Zore.

»Bog torej stopa v svet od spodaj. Rodi se medsiromaki, med tistimi, za katere ni prostora. Med tistimi, za katere ni biloprostora v njegovem času in za katere tolikokrat ni prostora tudi v našem času.Rodil se je med najnižjimi, da njegovo rojstvo ne bi nikogar ogrožalo. Prihajapopolnoma nemočen. Prosi, kliče po sprejetosti. Nikomur ničesar ne jemlje: neimetja, ne ugleda, ne veljave, ne naslovov. Ničesar. Leži v jaslih betlehemskevotline in nas prosi, da bi ga sprejeli.

In mi, ga bomo sprejeli? Bomo odprli srce, da bovanj lahko vstopil Božji sin, odrešenik? Že s samim svojim rojstvom nam kaže,da ni kraja, na katerega ne bi stopil, da ni srca, v katerega se ne bi podal.Njegovo rojstvo brez besed govori o resnici, ki jo je pozneje povedal zbesedami: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicatpravičnih, ampak grešnike« (Mr 2,17). Jezus prihaja zaradi mojega hleva,prihaja zaradi mojega greha, da bi mi razodel, da sem rojen za nebesa in da bime s svojo besedo in svojo daritvijo povedel v nebesa. Zato mu odprimo, da bomogel vstopiti, da se bo mogel tudi v nas roditi.«

Nagovor ljubljanskega nadškofaZoreta pri polnočni maši v Ljubljani

Učlovečeno Božjo Besedo sprejmimo s srcem. Res je, okoli nas je tudi veliko teme in spremlja nas senca smrti. Tudi sodobni človek večkrat okuša, gleda ali sliši o tej temi, saj nam tudi mediji dan za dnem poročajo o dogodkih, ki zbujajo v nas večkrat zaskrbljenost in strah pred prihodnostjo.

Božični dogodki nam povedo, da če sprejmemo Luč, tudi mi vedno bolj postajamo luč in znamenje učlovečenega Kristusa v zgodovini. Evangelist Janez nam danes podaja svoje premišljevanje o tej veliki skrivnosti. Poudarja, da je ta, ki se je rodil kot otrok, Bog od Boga. Od vekomaj živi, v Devici Mariji si je privzel našo človeško naravo in prebiva med nami. Tega se danes veselimo tudi mi, saj se Gospod z vsakim od nas želine le srečati, ampak se želi z nami vsemi povezati, ker je to za nas vir sreče, miru in polnost življenja.

Božič je zato dejanje ljubezni, saj se Bog sklanja k nam, sklanja se k meni, tebi, k vsakemu človeku, ker nas ima neizmerno rad in nas želi osrečiti.

»Avantura lučiin sreče«

V mariborski stolnici je vernike pri polnočnimaši nagovoril mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

»Ob božiču se za človeštvo začenja avantura lučiin sreče, kot to opisuje prerok Izaija v prvem berilu: 'Ljudstvo, ki je hodilov temi, je zagledalo veliko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence jezasijala svetloba' (prim Iz 9,1). Luč je tista, ki je edina sposobna pregnatitemo, tudi temo vsakega strahu in celo temo smrti. To pa za človeka pomenisrečo, kajti, ko človek sprejme Jezusa za svojega Odrešenika se v človekovosrce naseli upanje, veselje in mir.

Božja beseda nam predstavi, zakaj prihod BožjegaSina prinaša človeku srečo.

Prvič: Človek je rešen sužnosti, v katero se jeujel.

Drugič: V človekovo srce se naseli mir, kajtinovorojeni Odrešenik človeka ne bo pustil prepuščenega samemu sebi, ampak bo»Emanuel«, kar pomeni, da bo človek odslej vedno bolj mogel čutiti Božjobližino.

Tretjič: Prihod Odrešenika je zastonjski Božjidar. Človek si tega ni zaslužil s svojimi deli. Bog na ta način kaže svojodokončno ljubezen in dobroto.«

Nagovormariborskega nadškofa Alojzija Cvikla pri božični dnevni maši v Mariboru

»Srečani v lastnini, ni v poviševanju samega sebe, ampak v skromnem služenju«

Praznično polnočno mašo je v novomeškistolnici daroval novomeški škof Andrej Glavan.

»Glavno sporočilobožičnih praznikov je: 'Bog nas ljubi.' V potrošniški družbi nam božičnorojstvo govori o Besedi, ki je postala majhna, ki je zase izbrala zmernost innizkost in nas spominja, da sreča ni v lastnini, ni v poviševanju samega sebe,ampak v skromnem služenju sestram in bratom. V božični noči je ljubezen postalaLuč, ki sveti in greje. Zdaj je naša naloga, da to luč (njen simbol je betlehemskaluč) nosimo naprej, vse do zadnjih mej.

Luč miru se letospodaja z geslom: »Pustiva se vneti.« Kako naj to storimo? Če je Jezus vzel nasečloveško bedo, naredimo to tudi mi preko del usmiljenja (do bolnih, osamljenih,pozabljenih, tako ali drugače prezrtih). Vzemimo si čas za prijaznost. Tudi toje pot k sreči in notranjemu veselju, ki si ju želimo in voščimo v božičnihdneh. Vzemimo si čas vsaj za nasmeh, ki je glasba duše.

Predragi! En samBožič je v letu, en sveti večer in en sam sveti dan. Njegovo sporočilo jeljubezen. Voščimo si drug drugemu, da bi to sporočilo ljubezni nam vsem, vseleto bilo vodilo.«

Nagovornovomeškega škofa Glavana pri polnočni maši v Novem mestu

»Po Jezusunas Bog ozdravlja naših ran in bolečin«

Med homilijo pri polnočni maši v soboški stolnici je škof Štumpfdejal:

»Tisti, ki so zavrgli Jezusa, so gahoteli nadomestiti s svojim sistemom vrednot, ki so ga poimenovali 'humanizem',kar pomeni biti človek brez Boga in biti srečen brez Boga. Zaradi tako»vsiljeno srečnega humanizma« so morali umreti in še umirajo in bodo na žalostše umirali milijoni ljudi.

Jezus je prišel, da bi nam razodel Boga,ki je naš Oče, saj smo od njega prejeli življenje in za nas skrbi, ker nas imarad. To je v bistvu vse, kar mi lahko vemo o Bogu. Po Jezusu se nam je Bograzodel, nam spregovoril, celo je delal in še dela čudeže. Po Jezusu nas Bogozdravlja naših ran in bolečin.

Po Jezusu nam Bog odpušča grehe in poJezusu nas Bog obuja od mrtvih za večno življenje pri sebi v nebesih. Jezus namje torej prišel povedat, naj se ne sekiramo, če nas drugi zafrkavajo ali celopreganjajo, ker verujemo vanj. Tistega, ki bo vanj veroval, bo Jezus v nebesihpriznal pred svojim nebeškim Očetom.«

Nagovormurskosoboškega škofa Štumpfa pri polnočni maši v Murski Soboti

»Na božični praznikposijejo nova luč, novo upanje, resnična pomoč, tolažba in rešitev«

V celjski stolnici jevernike nagovoril celjski škof Stanislav Lipovšek.

»Če kdaj, smo prav danes potrebni luči, ki prihaja izBetlehema, potrebni smo novega razodetja Božje dobrote in ljubezni, ko vidimokaj se dogaja v današnjem svetu, kjer je toliko zla, nasprotovanja, hudobije,krivic in nasilja. Tisoči in tisoči ubogih ljudi, ki bežijo pred grozotamivojnih spopadov, tisoči brezpravnih beguncev, otrok, mladih in starejših tavapo svetu, da bi si rešili golo življenje in našli pogoje za človeka vrednoživljenje. In v ta zmedeni, z grozečimi in temnimi silami preplavljeni svet,nocoj, danes, na božični praznik, posije nova luč, novo upanje, resnična pomoč,tolažba in rešitev.

To je Jezus Kristus, novorojeni Odrešenik, to je njegovosporočilo, njegov evangelij, njegova nova zapoved, njegovo vabilo: 'Pridite kmeni, vi, ki ste utrujeni in obteženi in jaz vas bom poživil... učite se od mene...ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil... lačen sem bil in ste mi dalijesti, popotnik, begunec sem bil in ste me sprejeli, bolan sem bil in ste meobiskali, žalosten sem bil in ste me potolažili ...' (prim. Mt 25,34-46. Jn13,34). Ne, to niso prazne besede, to je vsebina naše vere, ki je in mora bitiobogatena z deli, drugače je mrtva ...«

Nagovor celjskega škofaLipovška pri polnočni maši v Celju