Jutri se začenja vrhunec cerkvenega leta velikonočno tridnevje – najlepši in duhovno bogat čas, za katerega praznovanje naj nam ne bo žal časa in energije.

O tem, zakaj je velikonočno tridnevje najlepši in duhovno najbogatejši del cerkvenega leta v zadnji številki Družine piše Karlo Smodiš.

Starši se velikokrat znajdemo pred težko nalogo, kako otrokom razložiti, pojasniti in nazorno pokazati velike skrivnosti krščanske vere. V velikem tednu nam je v pomoč bogato bogoslužje. To nas usmerja v največjo skrivnost naše vere, v Kristusovo vstajenje. Vrhunec velikega tedna je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto. Ti dnevi so polni simbolike, ki jo razumejo tudi najmlajši. Vsebujejo temeljno sporočilo krščanstva: pripovedujejo o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega Sina Jezusa Kristusa in o postavitvi zakramentov svete evharistije in mašniškega posvečanja.

Čeprav sta veliki četrtek in veliki petek normalna delovna dneva, se je vredno potruditi in, če je le mogoče, obveznosti urediti tako, da se lahko udeležimo obredov v cerkvi. O obredih in o tem, česa se spominjamo na veliki četrtek, petek in soboto, se lahko pogovorimo že doma. Tako bodo otroci laže spremljali bogoslužje in jim ga ne bo treba pojasnjevati v cerkvi. V šoli imamo starši na voljo nekaj prostih dni naših otrok. Velja razmisliti, kako in za kaj jih uporabiti. Praznovanje največjega krščanskega praznika je gotovo zadosten razlog.

Veliki četrtek

Veliki četrtek je praznik evharistije in praznik duhovništva. Na ta dan se spominjamo, kako je Jezus obhajal zadnjo večerjo s svojimi apostoli. Pri zadnji večerji je postavil zakrament sv. maše ali evharistije ter zakrament mašniškega posvečenja.

Na veliki četrtek se lahko udeležimo dveh bogatih bogoslužij. Prvo je krizmena maša, ki jo dopoldne darujejo škofje ordinariji skupaj z zbranimi duhovniki in verniki v stolnih cerkvah. Maša je dobila ime po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Škofje in duhovniki sveto krizmo potem vse leto uporabljajo pri podeljevanju zakramentov in pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

Celoten prispevek Karla Smodiša:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/48A213A57167F114C1257B3500397486?OpenDocument&login


Foto: arhiv Družine / T. S.