Magma – ko pride na površje, jo imenujemo lava – lahko izbruhne v potokih razžarjene kamnine ali pa eksplodira v oblakih pepela, pare in prahu. Lava lahko doseže temperaturo več kot 1200°C in hitrost do 100 kilometrov na uro. 

Gosta in lepljiva lava gradi visoke stožce s strmimi pobočji. Redka in tekoča lava pa oblikuje kupolasto oblikovane vulkane s položnejšimi pobočji. Znanstveniki, ki proučujejo vulkane, se imenujejo vulkanologi. 

Pri proučevanju vulkanov jih ščiti obleka iz steklenih vlaken in aluminija, ki jih varuje pred vročino. Delo tistih vulkanologov, ki proučujejo delujoče vulkane, je razburljivo in nevarno, saj lahko v naravi doživijo vulkanski izbruh.

Na svetu je okoli 1500 delujočih vulkanov, večina jih leži na stikih tektonskih plošč.

Eden najbolj znanih antičnih izbruhov vulkana se je zgodil 24. avgusta leta 79, ko je izbruhnil Vezuv (danes pri Neaplju v Italiji) in pod točo pepela in razbeljene lave pokopal na tisoče prebivalcev mest Pompeji in Herkulaneum. Mesto Pompeje so po naključju zopet odkrili leta 1748. Ko so arheologi izkopavali ostanke mesta, so naleteli na vdolbine v obliki človeških teles: luknje so nastale po tem, ko sta se vulkanski pepel in lava strdila, trupla pa strohnela. Da bi dobili čim boljšo predstavo o položaju in velikosti teles, so v vdolbine vlili mavec in tako so dobili mavčne odlitke pokojnih meščanov. 

Ko magma pride na površje, jo imenujemo lava. FOTO: Pexels.

10. aprila 1815 je Zemljo stresel najsilovitejši zabeleženi izbruh vulkana v zgodovini. Iz vulkana Tambora na Indoneziji je izbruhnilo 10.000 milijonov ton ali približno 41 kubičnih kilometrov pepela, magme, plinov, kamenja. Ob izbruhu se je gora znižala za kar tisoč petsto metrov. Za posledicami izbruha je v dveh dneh umrlo okoli 10 tisoč ljudi, skupno število žrtev pa naj bi doseglo število 100 tisoč. V zemeljsko ozračje so izpuhteli tisoči ton žveplovih spojin, ki so povzročile globalne vremenske spremembe, saj se je temperatura na Zemlji znižala za pol stopinje, leto 1816 pa je bilo znano kot leto brez poletja.

Otok Stromboli, ki leži v Eolskem otočju severno od Sicilije, je vulkan in bruha v strnjenih intervalih že več kot 2000 let. Poleg Vezuva (nazadnje je izbruhnil leta 1944) in Etne je tretji delujoči italijanski vulkan.

Delo vulkanologov je razburljivo in nevarno. FOTO: Pexels.

Leta 2010 je Evropo prizadel izbruh islandskega ognjenika Eyjafjallajökulla, ki je ohromil letalski promet nad zahodno in severno Evropo.

Najbolj znani izbruh t.i. supervulkana se je zgodil pred 2,1 milijoni let, 1,3 milijona let in 640.000 leti, ko je izbruhnil vulkan Yellowstone. Območje kraterja tega ogromnega vulkana je danes eden najbolj znanih in obiskanih narodnih parkov v ZDA.

V Sloveniji imamo ostanke vulkanizma v pogorju Smrekovca v Mežiški dolini, kjer je bil podvodni vulkan, ter pri Gradu na Goričkem, kjer je odprt doživljajski park Vulkanija. 

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (2/2016).