Jožef Klekl st. se je rodil 13. oktobra 1874 na Krajni v župniji Tišina. Izhajal je iz zavedne prekmurske družine. »Naša domača hiša, kjer sem se bil rodil, je bila vedno slovenska in doma, v tej rodni hiši, se je z menoj vred rodil tudi slovenski duh, zavest, ponos slovenstva,« je zapisal. Osnovno šolo je obiskoval na Cankovi, gimnazijo v Koszegu in Sombotelu na Ogrskem. Zaradi nadarjenosti so ga predstojniki hoteli poslati v bogoslovje v Budimpešto, kar pa mu je preprečila bolezen, zato je po maturi vstopil v sombotelsko bogoslovje.

Prizadeven kaplan in župnik

Leta 1897 je v Sombotelu končal študij bogoslovja in 25. julija obhajal novo mašo v domači župniji na Tišini. Kot kaplan (1897–1905) in župnik (1905–1910) je opravljal duhovniško službo v več krajih. Kaplanoval je najprej na Tišini, tam je ostal pet let in v tem času razvil svoj »program«: delati za vero in narodne pravice prekmurskih Slovencev. Verouk je imel (tako kot tamkajšnji župnik Franc Ivanocy) v slovenskem jeziku, uvajal je ljudsko petje in širil »mohorjevke«.

Mladi Klekl. FOTO: Wikipedija

Nato je službo kaplana opravljal še v Incedu na Gradiščanskem in Črenšovcih ter župnikoval v Pečarovcih. Službo župnika je opravljal tako prizadevno, da so mu pošle vse moči. »Zgubil sem popolnoma zdravje,« je zapisal. Zato je zaprosil za upokojitev. Leta 1910 se je upokojil in se naselil v Črenšovcih.

Začetnik katoliške periodike v Prekmurju

Na njegov nagrobnik so zapisali, da je po upokojitvi postal »dušni pastir in voditelj vsega Prekmurja«. Ko si je nekoliko opomogel od izčrpanosti, je vsak dan začel s premišljevanjem in molitvijo. Moč je črpal iz molitve pred Najsvetejšim. Je začetnik in steber katoliškega periodičnega tiska v Prekmurju. Decembra 1904 začel izdajati katoliški mesečnik Marijin list, ki je dobil v letih od 1932 do 1940 še otroško prilogo Marijikin ograček.

Kleklov katoliški verski tisk. FOTO: skofija-sobota.si

Leta 1913 je ustanovil tednik Novine, izdajal in urejal pa je tudi Kalendar Srca Jezušovega, nekakšen predhodnik sedanjega zbornika Stopinje, ki ga izdaja Škofija Murska Sobota. Prav po zaslugi Kleklove periodike so mnogi prekmurski Slovenci obujali in ohranili zavest pripadnosti matičnemu narodu, veliko pa se jih je odločilo tudi za duhovni poklic.

Politično dejaven

Leta 1918 je Klekl nameraval organizirati avtonomno pokrajino – Slovensko krajino, ki bi bila del Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Klekl je poznal Antona Korošca, Joška Godino, Ivana Jeriča in Mihaela Kuharja, ki so tudi podpirali to idejo. V letih od 1920 do 1929 je bil poslanec SLS za lendavski okraj.

FOTO: skofija-sobota.si

Po koncu prve svetovne vojne je v Prekmurju sodeloval v agrarni reformi, se zavzemal za siromašne kmete, ustanovil hranilnico in agrarno zadrugo v Črenšovcih. Med drugo svetovno vojno je bil interniran. Julija 1947 je v Črenšovcih obhajal zlato mašo, 30. maja 1948 pa je umrl v Murski Soboti, kjer je tudi pokopan.

Pomemben pečat

Klekl torej ni bil le duhovnik, pač pa tudi vsestranski narodni delavec: založnik, urednik, nabožni pisatelj in politik. Pravijo mu tudi »prekmurski Slomšek« ali »prekmurski Čedermac«. Po njem se med drugim imenujeta Družinina knjigarna v Murski Soboti ter Ustanova Fundacija Jožefa Klekla st., ki socialno šibkejše dijake in študente s finančno pomočjo podpira pri izobraževanju.

Klekl torej ni bil le duhovnik, pač pa tudi vsestranski narodni delavec: založnik, urednik, nabožni pisatelj in politik.

Županja občine Črenšovci Vera Markoja je ob razglasitvi Kleklovega leta Klekla označila kot »eno najpomembnejših v Prekmurju rojenih osebnosti sploh«. V tem letu se bodo v občini in škofiji »konkretno in dostojno poklonili velikemu možu«, in sicer z organizacijo več dogodkov v njegovo čast. Več o tem v prihodnjih dneh.