Prvo berilo: Bog vabi na gostijo in briše solze, Iz 25,6–10a; Ps 23; drugo berilo: Gospod daje apostolu moč, Flp 4,12–14.19–20.

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,1–14)

Tisti čas je Jezus spregovoril velikim duhovnikom in starešinam ljudstva v prilikah: »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: 'Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!' Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. Nato je rekel svojim služabnikom: 'Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.' Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti.« (Mt 22,1–14) 

Video razlaga za otroke

Toliko bolj odprta vrata

Piše: p. Milan Bizant

V Matejevem evangeliju najdemo mnogo prilik o nebeškem kraljestvu. V tokratni je v ospredju dinamika zavračanja, kar je stalno prisotno skozi Jezusove govore po dokončnem vstopu v Jeruzalem.

Nebeško kraljestvo je upodobljeno v kralju, ki pripravlja svatbo za svojega sina in vabi ljudi nanjo. Bog ima tako rad človeka, da mu želi biti blizu in ga iztrgati iz ujetosti v zlo in smrt. Podobe so jasne: nebeški Oče pripravlja svatbo za svojega Sina Jezusa Kristusa in s tem za človeštvo. Dogajanje gre po stopnjah. Najprej je povabljeno izvoljeno ljudstvo, Izrael. A je povabilo zavrnilo.

»Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni.« FOTO: Marcello Cerrato 

Nekaj bolj »pomembnega«

Bog ni odnehal. Dokončal je pripravo svatbe: po Kristusu je razodel človeštvu svojo veliko ljubezen in usmiljenje. Spet je povabil ljudi. Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji. Vsakdo ima nekaj »svojega«, čemur daje prednost in se ne pusti motiti nekim Božjim ponudbam. Nekaj bolj pomembnega in obetavnega, kar zapolni življenje ter daje smisel in vrednost. Delo in kupčija, ko se človek čuti glavnega in sam sebi zadosti. Kristus ni potreben.

Pa ne le to: ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih sramotili in pobili. Zgodovinsko gledano tukaj odzvanja usoda krščanskih oznanjevalcev (spomnimo se mučeniške smrti skoraj vseh apostolov, diakona Štefana itd.).

Posledice so bile hude. Kralj se je tedaj razjézil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. V tem odzvanja porušenje Jeruzalema leta 70 po Kristusu, ki so ga opustošili Rimljani. Izrael ni sprejel odrešenja v Kristusu in se je raje oklenil vojaške poti reševanja.

Ne gre pa avtomatsko, da živimo krstno milost. Vera je dar, odločitev in prizadevanje.

Zavzet odgovor

Zgodba gre naprej. Ker so mnogi zavrnili njegovo povabilo, je Bog toliko bolj odprl vrata. Izraz, naj pojdejo na križišča, pomeni ne le križpotja, pač pa tudi konce poti, ki iz mest vodijo na podeželje. Krščanski oznanjevalci so šli na razne konce oznanjat Kristusovo ljubezen in vabit ljudi na pot te ljubezni. S križa je razlita ljubezen prav na vse ljudi. Služabniki so zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre. A ni še konec zgodbe. Svatovsko oblačilo je ogrinjalo, ki ga je povabljeni prejel kot dar ob prihodu na svatbo in si ga nadel. Tisti, ki ni imel svatovskega oblačila, se je sam izključil. Kralj je to samo izvršil.

Tudi za nas v Cerkvi je po- trebno, da zavzeto odgovorimo na Božji milostni klic: sprejemamo Kristusovo ljubezen in ji dajemo prostor. Kristjani smo pri krstu prejeli belo oblačilo. Ne gre pa avtomatsko, da živimo krstno milost. Vera je dar, odločitev in prizadevanje. Ali ni Božja svatba ravno to: da smo ljubljeni Božji sinovi in hčere ter si to ljubezen delimo med seboj? Že tu, onkraj pa bo to še dopolnjeno.