V Pakistanu 11. avgusta vsako leto obhajajo dan, posvečen verskim manjšinam v državi – to so večinoma kristjani in hindujci. Vatikanski časnik L'Osservatore Romano je v pripravi na ta dogodek objavil pogovor z odvetnikom Sardarjem Mushtaqom Gillom, kristjanom in aktivistom za človekove pravice, ki brani mnoge kristjane, po nedolžnem obtožene predvsem na podlagi t.i. zakona o bogokletju.

Težak položaj manjšin v Pakistanu

Po Gillovih besedah je »življenje verskih manjšin v Pakistanu zaznamovano z nasiljem, diskriminacijo in kršenjem temeljnih človekovih pravic. Gre za starodavno vprašanje in sistemski problem, ki izvira iz preteklosti ter zadeva razširjeno miselnost in kulturo«. Po njegovem mnenju bi se morala vlada tega dejstva »popolnoma zavedati in začeti delovati v skladu z njim, da bi zaščitili pakistanske državljane, ki niso muslimani, ter pospeševali pravno, pravično in svobodno državo«.

Nasilje nad kristjani narašča

Odvetnik, ki svoje delo opravlja pretežno v mestu Lahore, prestolnici pakistanskega Pandžaba, pravi, kako »statistični podatki kažejo, da v Pakistanu nasilje nad kristjani in nestrpnost do njih naraščata, kot priča tudi dnevna kronika. Mnoge družine danes trpijo zgolj zato, ker pripadajo krščanski veri.«

Namen dneva, posvečenega manjšinam

Dan, posvečen manjšinam, naj bi po Gillovih besedah spominjal, »da državljani, ki so kristjani, hindujci ali pripadniki drugih verstev, niso drugorazredni ter da ne smejo biti diskriminirani ali preganjani. Imajo iste pravice in dolžnosti, imeti morajo iste možnosti in živeti v Pakistanu mirno, zagotovljeni jim morajo biti svoboda, pravičnost in blagostanje.«

Nova vlada bolj naklonjena manjšinam, a to ne zadošča

Nova pakistanska vlada pod vodstvom Imrana Khana je v prvem letu svojega delovanja podajala različne izjave glede načel in uspeha na področju pospeševanja pravic ter enakopravnosti verskih manjšin – med drugim se je pozitivno zaključil primer kristjanke Asie Bibi, ki je bila dokončno oproščena krivične obsodbe na smrt zaradi bogokletja. Kljub temu pa po Gillovih besedah to ne pomeni, da ni več potrebe za zaščito manjšin. Nasprotno, sam je prepričan, da potrebujejo »podporo mednarodnih organizacij ter preiskavo Organizacije združenih narodov, ki bi mogla osvetliti položaj in odgovoriti na zaskrbljenost glede nespoštovanja verske svobode.«

Mnoge nedolžne žrtve

Pri tem je spomnil na »nedolžne žrtve, ki hirajo v pakistanskih zaporih« ter na tiste, ki so lažno obsojeni in se morajo soočati z »dolgo sodniško kalvarijo, ki bo za vedno zaznamovala njihovo življenje«. Mnogi zaradi tega izgubijo službo ali hišo ali pa so primorani živeti na skrivnem, da se izognejo usmrtitvam. Podatki nevladnih organizacij kažejo, da je trenutno 200 kristjanov krivično obsojenih na smrt (40 izmed teh jih že čaka na usmrtitev) na podlagi znanega »zakona o bogokletju«, ki kaznuje žalitev islama ali preroka Mohameda. Ta predpis pa je žal pogosto zlorabljen oz. uveljavljen z namenom, da bi se znebili nasprotnikov v sporih, ki nimajo nič skupnega z vero.

Obsodba zaradi bogokletnih telefonskih sporočil

Pakistanski odvetnik je nato navedel primera krščanskih zakoncev Shafqata Emmanuela in Shagufte Kausar, starša štirih otrok, ki sta bila leta 2014 obsojena na smrt zaradi obtožbe, da sta pošiljala bogokletna telefonska sporočila. Pri tem je spomnil, da »neprimerna aplikacija zakona o bogokletju ostaja rana v družbi, ki bi jo morale inštitucije zdraviti in o njej ne bi smeli molčati.«

Življenje kristjana ali hindujca se zdi malo vredno

»Življenje kristjana ali hindujca se zdi malo vredno in država ne stori dovolj, da bi zavrnila to miselnost ali ji nasprotovala,« je nadaljeval Gill ter spomnil na primer 11-letnega kristjana Bilala Masiha, ki sta ga njegova muslimanska delodajalca prejšnji mesec pretepla do smrti zaradi dolga smešno nizke vrednosti (okoli enega evra). V javnosti je odmeval tudi primer medicinske sestre Saime Sardar, kristjanke, ki se ni želela spreobrniti v islam ter se poročiti z muslimanom in je bila zato umorjena.

Ugrabitve in prisilna spreobračanja

Ugrabitve in prisilna spreobračanja so boleča stvarnost in »odprta rana družbe, ki še vedno krvavi«. Po poročanju agencije Fides je v Pakistanu vsako leto več kot tisoč hindujskih in krščanskih deklet, ki so prisiljena sprejeti muslimansko vero, pri čemer gre le za prijavljene primere. Parlament pokrajine Sindh je sicer v preteklih tednih sprejel odlok, s katerim so zahtevali, da se z omenjeno prakso preneha. Kljub temu pa odvetnik Gill pravi, da je treba za soočenje s tem resnim problemom »izdati zvezni zakon proti spreobračanjem, ki bi jasno varoval svobodo vesti in vere ter kaznoval vsakršno zlorabo«. Prav tako zaskrbljujoča je tudi »trgovina z ljudmi, v katero so vključena predvsem krščanska dekleta, ki jih zvabijo s prevaro in pristanejo na Kitajskem«, kjer so izkoriščane na različne načine.

Poziv Komisije Pravičnost in mir

Glede položaja manjšin je posredovala tudi Komisija Pravičnost in mir katoliških škofov v Pakistanu. Pozvala je k »nujnim ukrepom za zagotavljanje varnosti manjšin, v skladu s pakistansko ustavo«, ter k uveljavljanju razsodbe vrhovnega sodišča iz leta 2014, ki določa, da mora vlada »spodbujati in varovati legitimne zakone verskih manjšin«. Škofje so prav tako pozvali k uresničitvi narodnega akcijskega načrta za človekove pravice. Po drugi strani pa se »verske manjšine ne smejo osamiti ali delovati ločeno v družbi, saj so njen sestavni del: le tako bodo lahko njihove temeljne pravice varovane«.

Ne manjšine in večina, ampak en narod

Ob koncu pogovora je Sardar Mushtaq Gill spomnil na dragocen prispevek, ki so ga dali predstavniki manjšin Pakistanu, tako v trenutku nastanka države kot tudi danes: sodnik A. R. Cornelius in Fazal Elahi sta bila kristjana, ki sta tesno sodelovala z Muhammadom Alijem Jinnahom, očetom domovine. Tudi bela barva v pakistanski zastavi predstavlja državljane, ki niso muslimani in ki bi morali po Jinnahovem mnenju imeti enake pravice. Gill je pogovor sklenil z besedami, da ne želi govoriti o manjšinah in večini, ampak o enem narodu: vsi smo Pakistanci, celotna družba je kakor družina.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Facebook