Papež Frančišek je na včerajšnji prvi mednarodni dan človeškega bratstva sodeloval na spletni slovesnosti v počastitev novega praznika. Udeležence virtualnega srečanja je tudi nagovoril, pri tem pa bratstvo izpostavil kot poslušanje, spoštovanje in iskreno sprejemanje. Po njegovih besedah je bratstvo temeljnega pomena za našo prihodnost, saj bomo v nasprotnem primeru drug drugega uničili in posledično vse izgubili.

Papež: Ali bratje ali pa bomo vse izgubili

Kot poroča Radio Vatikan, se je sveti oče v svojem video sporočilu najprej zahvalil velikemu imamu Ahmadu al-Tayyebu, ki ga je imenoval »brat, prijatelj, tovariš v izzivih in nevarnostih boja za bratstvo«. Zahvalil se mu je »za tovarištvo na poti« in za pripravo Dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga skupaj podpisala pred dvema letoma: »Vaše pričevanje mi je zelo pomagalo, saj je bilo izredno pogumno. Vem, da ni bila lahka naloga. Z Vami sva jo lahko opravila skupaj in si vzajemno pomagala. Najlepša med vsemi stvarmi pa je, da se je tista prva želja po bratstvu utrdila kot resnično bratstvo. Hvala, brat, hvala.«

Papež se je zahvalil tudi šejku Mohamedu bin Zayedu, prireditelju včerajšnjega spletnega srečanja. Izpostavil je njegov trud, ki ga je vložil za nadaljevanje te poti: »Verjel je v projekt. Verjel je nam.«



Svet brez bratov je svet sovražnikov

Po papeževih besedah je bratstvo danes novi mejnik človeštva. Ali bomo bratje ali pa se bomo med seboj uničili, je poudaril sveti oče in opozoril, da danes ni časa za brezbrižnost: »Ne moremo si oprati rok … Ali smo bratje, ali pa se bo vse podrlo.« Na tem mejniku moramo graditi, kajti je izziv našega časa. Bratstvo pomeni iztegnjeno roko, spoštovanje, pomeni poslušati z odprtim srcem, trdnost v lastnih prepričanjih.

Po Frančiškovih besedah smo namreč »bratje, rojeni iz istega Očeta«, z različnimi kulturami in izročili, toda vsi bratje. O bratstvu pa se ne smemo pogajati, temveč ga moramo graditi v spoštovanju svoje kulture in različnih izročil, različnih državnih pripadnosti. Svet brez bratov je namreč svet sovražnikov. Ni treba vojne, da bi postali sovražniki, za to zadošča že zanemarjanje. Opustiti moramo držo, da gledamo na drugo stran, da ne skrbimo za drugega, kakor da ne bi obstajal.