Nekateri to že počnejo, od ostalih pa ministrstvo z dopisom zahteva, naj nemudoma prevedejo informacijske, navigacijske in infozabavne sisteme v avtomobilih, namenjenih prodaji na slovenskem trgu, v slovenski jezik, so sporočili z AMZS. »V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis,« je namreč, tako ministrstvo, nedvoumno zapisano v drugem odstavku 20. člena Zakona o javni rabi slovenščine.

Tveganje za uporabnike

Da uporabniški vmesnik, nepreveden v slovenščino, predstavlja tveganje za uporabnike, predvsem starejše in tiste, ki ne razumejo tujih jezikov, kar lahko celo ogroža zdravje in varnost udeležencev v prometu, če voznik opozoril zaradi nerazumevanja ne upošteva, so na sestanku z ministrstvom za kulturo poudarili predstavniki AMZS, Zveze potrošnikov Slovenije in Sindikata kulture Glosa.

V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis. (2. odstavek 20. člena Zakona o javni rabi slovenščine)

V roku šestih mesecev

Hkrati potrošniki pogosto, ko ne morejo izbrati slovenskega jezika, zaradi tveganja napačne uporabe niti ne uporabijo posameznih funkcionalnosti, navsezadnje pa imajo do prevoda pravico, saj je tudi slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije. Zato ministrstvo poziva zastopnike avtomobilskih znamk, naj vsi avtomobili na slovenskem trgu v roku 6 mesecev spregovorijo slovensko.

V novih in, kjer je možno, tudi obstoječih vozilih

Ministrstvo jih prek Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije poziva, naj dosledno poskrbijo za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov in da bodo vse informacije, v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini – zlasti v novih, kjer je to mogoče, pa tudi v obstoječih avtomobilih, so sporočili z AMZS.

Silovit razvoj umetne inteligence v povezavi z jezikovnimi tehnologijami že v tem trenutku omogoča prevode v različne jezike ob razumnih finančnih vložkih. (Marko Jenšterle)

Razvoj slovenskega izrazoslovja

»Z veseljem opažamo, da se kar nekaj zastopnikov avtomobilskih znamk in uvoznikov zaveda pomena rabe slovenščine in so poskrbeli za slovenski prevod uporabniškega vmesnika, s čimer močno prispevajo k razvoju slovenskega izrazoslovja na tem področju. Silovit razvoj umetne inteligence v povezavi z jezikovnimi tehnologijami že v tem trenutku omogoča prevode v različne jezike ob razumnih finančnih vložkih,« je med drugim v pozivu zapisal Marko Jenšterle, vodja službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo.

Vse naprave morajo biti tudi slovensko govoreče

»Nesprejemljivo je, da država s svojimi mehanizmi proizvajalcev/uvoznikov avtomobilov, ki na slovenskem trgu še kar ne komunicirajo v slovenščini, ne prisili, da v računalniško (programsko) opremo vključijo slovenske menije. Po našem prepričanju morajo biti vse elektronske komunikacijske in kontrolne naprave tudi slovensko govoreče,« pa so odločni v Sindikatu Glosa.