Organizatorji so bili kot vselej Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, župnija Ponikva in občina Šentjur pri Celju. Slomškov rek, »Pomagaj, delaj dobro, moli!« pa je bila vodilna misel tokratnega ponovno množičnega romanja.

Slovesno mašo v župnijski cerkvi sv. Martina je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. FOTO: Jože Potrpin

Slovesno mašo v župnijski cerkvi sv. Martina je ob somaševanju župnika Jožefa Planinca, nekdanjih župnikov ter drugih duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Slavja se je tradicionalno udeležil tudi nekdanji škof evangeličanske cerkve Geza Filo. Uvod v mašo je imela Irena Friškovec. Pred darovanjem so kmetje in kmetice, princesa in kraljice kmetijskih panog in dijaka k oltarju v zahvalo prinesli dobrote, sadove in pridelke zemlje ter rezultate svojega dela. Ob koncu sta zbrane spodbudila tudi evangeličanski duhovnik Filo in Robert Božič v vlogi romarja-kmeta, sicer je urednik in voditelj na Radiju Ognjišče. Prepeval je cerkveni mešani pevski zbor iz Dramelj pod vodstvom Lucije Kolar.

Slavja se je tradicionalno udeležil tudi nekdanji škof evangeličanske cerkve Geza Filo. FOTO: Jože Potrpin

S kmetijstvom v srcu

Na slavnostni akademiji na Slomu pa so v kulturnem programu nastopili Moški pevski zbor Dramlje, Kvartet ljudskih pevcev iz Vitanja in ansambel Šolskega centra Šentjur, pesnica Ivanka Uduč je recitirala avtorsko pesem. Številne zbrane – med njimi so bili poleg nadškofa Zoreta, duhovnikov, nekdanjega evangeličanskega škofa Fila še predstavniki družbeno političnega življenja, kmetijskega stanu in sistema – je pozdravila Silva Koželj, podžupanja Občine Šentjur pri Celju. Glavni govornik je bil predsednik Kmetijsko gozdarske Zbornice Roman Žveglič.

Na srečanju so bile tudi princesa in kraljice kmetijskih panog. FOTO: Jože Potrpin

Osrednji gost akademije pa je bil filmski in gledališki igralec Pavle Ravnohrib. Interpretiral je Slomškovi pesmi Nebeške bukvice in Veselja dom, Cankarjevega Kurenta in Levstikovega Martina Krpana. Vinska kraljica Sanja Ferjančič je pred nadškofovim blagoslovom pogostitve izrekla napitnico. Moderatorka programa je bila Maja Morela, novinarka RO. Zahvala za uspelo pripravo prireditve je šla številnim pridnim sodelujočim in odgovornim ter velikodušnim dobrotnikom.

Letošnje geslo romanja kmetov je bila Slomškova misel: »Pomagaj, delaj dobro, moli!« FOTO: Jože Potrpin

Servis skupnega dobrega

Nadškof Zore je na začetku pridige izpostavil letošnje geslo romanja kmetov, Slomškovo misel: »Pomagaj, delaj dobro, moli!«, vzeto iz Slomškovih usmeritev, ki si jih je v času svojega duhovniškega posvečenju zapisal za svoje duhovniško delovanje. In še posebej poudaril: »Danes je v družbi veliko govorjenja o solidarnosti. Ob različnih preizkušnjah tudi doživljamo dejavne izraze te solidarnosti, ko ljudje priskočijo na pomoč drug drugemu in s skupnimi močmi odgovorijo na stiske, ki so za posameznika prevelike in prehude … 

Slomškovo vodilo ali misel »Delaj dobro!« lahko po nadškofovih besedah razumemo na dva načina: »Najprej, delaj dobro v pomenu, da delaj dobra dela, potem pa lahko tudi v pomenu, dobro opravi svoja dela.«

Bogu hvala za to solidarno pomoč, ki jo živijo ljudje, ni pa prav, da se država začne zanašati na to solidarno pomoč, ali pa da solidarna pomoč postane edina pomoč, ki so jo deležni tisti, ki so doživeli kakršno koli nesrečo. Solidarnost med ljudmi ne odvezuje države od njenih nalog in dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati kot servis skupnega dobrega za vse svoje prebivalce.« Drugo Slomškovo vodilo ali misel »Delaj dobro!« pa po nadškofovih besedah lahko razumemo na dva načina: »Najprej, delaj dobro v pomenu, da delaj dobra dela, potem pa lahko tudi v pomenu, dobro opravi svoja dela.«

Slovenski kmetje in kmetice so napolnili župnijsko cerkev sv. Martina na Ponikvi. FOTO: Jože Potrpin

Skupni projekt

Nekdanji evangeličanski škof Filo je v svojem nagovoru spomnil, da je prihodnost podeželja, naše lepe domovine Slovenije, slovenstva, Evrope in sveta naš skupni projekt. »Zato je nujno, da je glas kmetov slišan in vključen v razprave o naših sedanjih in prihodnjih izzivih, kajti smo v času, ko se zdi, da utegnemo svojim zanamcem zapustiti slabšo dediščino od tiste, ki so nam jo zapustili naši predniki. Oni so nam vlili ljubezen do vere in do domače slovenske zemlje. Če se prepustimo malodušju in bi se to zares zgodilo, bi to bilo malomarno in neodgovorno od nas. Danes niso lahki časi, nihče ne pravi, da jih bomo z lahkoto rešili v prid velike večine pridnih in poštenih ljudi, a trdno sem prepričan, da se bo to zgodilo. To nas uči tudi naša krščanska vera, ki nam daje upanje in ljubezen do zaupane nam zemlje, da jo obdelujemo in pridno čuvamo tako, kot nas uči Božja beseda o zaupanem nam stvarstvu.«

Ključ v povezanosti

Tudi predsednik KGZS Žveglič vidi ključ za uspeh, kot je dejal med drugim v svojem govoru na akademiji, v povezanosti. »V zadnjih letih smo uspeli povezati vse ključne kmečke organizacije … Usklajeno smo zastopali interese vseh stanov in vseh kmetijskih branž. Časi kmetijstvu niso naklonjeni, težko je uveljavljati skupne interese. Trenutna oblast je pri zakonodaji, ki se tiče kmetijstva in okolja, večkrat podlegla javnosti všečnemu zagovarjanju varovanja okolja in živali, brez upoštevanja kmetijske stroke. To ni dobro niti za kmete, niti za širšo družbo. Koliko energije gre v prazno zaradi tega, ker se premalo in preslabo posluša in razume kmete in našo kmečko realnost! Kajti od kmeta in njegovega dela živi sleherni. Veliko je poklicev, ki so bolj čislani, kot je kmečki, pa vendar kmeta in sadove njegovega poklica potrebujemo vsak dan. Tega se javnost premalo zaveda!«

Celoten nagovor nadškofa Zoreta je na voljo v priponki:

Srečanje kmetov na Ponikvi - nagovor nadškofa Zoreta.docx