Sveto mašo je ob somaševanju več duhovnikov in škofa Andreja Glavana daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. FOTO: Janez Dolinar

Med vihro druge svetovne vojne so Chiara njene prijateljice jasno začutile, da je samo Bog tisti, ki vedno ostane in da jih Bog neskončno ljubi. To je povsem spremenilo njihova življenja. V zaklonišča so s seboj odnašale evangelij, ga prebirale in odkrivale besede, ki so jih vodila v odnosih z bližnjimi. Kot ustanovno listino gibanja pa so v njem našle Jezusove besede: Da bi bili vsi eno.

Vedno bolj me navdušuje vodilna misel Gibanja, da smo vsi poklicani graditi vesoljno bratstvo in drugačno človeštvo.

Kako bi si želel en teden preživeti pri vas!

O tem, kako ta misel navdihuje njeno življenje, je v Cankarjevem domu na Vrhniki pričevala mati in žena, Tatjana: »Vedno bolj me navdušuje vodilna misel Gibanja, da smo vsi poklicani graditi vesoljno bratstvo in drugačno človeštvo. Živeti zlato pravilo – storiti drugemu, kar bi želel, da bi drugi meni storil – v tem se najde vsak človek dobre volje. Karizma nam kaže pot, začeti vsak dan znova, z vsakim bližnjim, ki ga srečam, vsak je moj brat, sestra in božji otrok.«

Zdaj že odraslima otrokoma je ostal pečat karizme, da jo živita in nosita v svoja okolja.

Vidi, da je tudi zdaj že odraslima otrokoma ostal pečat karizme, da jo živita in nosita v svoja okolja. »Za Božič smo se v širši družini dogovorili, da smo pripravili nekaj paketov za Ukrajince, v okviru pobude Božični žarki bližine za srca Ukrajine. V to smo vložili nekaj časa in sredstev, predvsem pa skupno pripravo in veliko veselja, v mislih na osebe, ki bodo pakete prejele. Ko je hčerka o tem pripovedovala v službi, ji je sodelavec rekel: Kako bi si želel en teden preživeti v vaši družini, ker se imate tako radi.«

Policistka je na romanju začutila nekaj, Nekoga – Jezusa, nevidnega med nami.

Ne več gospod, ampak samo kristjan

Tudi duhovniki v karizmi edinosti najdejo poglobljeno življenje svoje poklicanosti. Župnik v Krškem Alfonz Grojzdek se je še kot mladih duhovnik udeležil mednarodne šole za duhovnike in bogoslovce v Rimu. »To je bila predvsem šola življenja, v kateri smo se učili živeli kot kristjani (to je splošno duhovništvo); zato je bilo treba izgubiti klerikalizem (biti gospod, nekaj več). Služiti, kot je Jezus služil, služiti z ljubeznijo. V šoli sem razumel, da moram dati Boga na prvo mesto in ne duhovništva.«

Župnik v Krškem Alfonz Grojzdek. FOTO: Janez Dolinar

Posebej ga je nagovorilo odkritje, da je med brati, ki živijo v medsebojni ljubezni, lahko navzoč Jezus. To ga je tako prevzelo, da ni hotel več živeti brez takšne edinosti. Pripovedoval je, kako je bilo po njegovi premestitvi v župnijo Križe. »Tam je bil za soseda dekan France Maček. Začela sva skupaj: on s kitaro, jaz z besedo, oba z medsebojno ljubeznijo. Božje kraljestvo je v obeh župnijah raslo, posebej med mladimi. Izleti, romanja z mladimi … Ob nekem romanju mi je policistka na meji rekla: 'Takšnega avtobusa še nisem doživela … najraje bi ostala z vami.' Zakaj? Ker je začutila nekaj, Nekoga – Jezusa, nevidnega med nami.«

Vesela sem, da sem se našla tukaj, kjer sem, da sem se naučila sprejeti to, kar pride, z zavedanjem, da ne glede na to, kaj se zgodi, je On vedno z mano.

En teden fizičnega dela – vse leto spodbude za življenje

Študentka Katja je pripovedovala o svojih vzponih in padcih iskanja skozi otroška in mladostna leta, ko je odkrivala, da je Bog vedno ob njej in ga znova našla v skupnosti. »V devetem razredu in v drugem letniku srednje šole, pred korono, sem imela akutni tinnitus, po domače šumenje v ušesu in bi lahko oglušela, kar je seveda posebej problematično, ker sem pianistka in živim od glasbe. Obakrat mi je bil v oporo prav Zapuščeni Jezus in to kar je Chiara rekla, da je bil On tisti, ki je pravzaprav vse pretrpel in da mu lahko vse prepustim. Prvič se mi je stanje popolnoma izboljšalo, od drugič pa imam še vedno malo občasnih šumov… ampak ostalo mi je to, da v težjih trenutkih najdem oporo v Njem.«

Študentka Katja. FOTO: Janez Dolinar

Letos je Katja tudi v pripravi poletnega prostovoljnega delovnega tabora za mlade Summerjob. »En teden fizičnega dela med poletjem, vendar celo leto spodbude v življenju do vseh okoli mene. Vesela sem, da sem se našla tukaj, kjer sem, da sem se naučila sprejeti to, kar pride, z zavedanjem, da ne glede na to, kaj se zgodi, je On vedno z mano. In me ljubi, tako kot sem, tam kjer sem.«

Edinost je nekaj, kar zelo hitro izgine, če se stalno ne trudim.

Najbolj naju boli, če ni ljubezni

Duhovnost edinosti prinaša nove odnose tudi v družine. Mojca in Marko s Celja sta zaupala utrinke iz svojega življenja; njeno spreobrnitev in odločitev, ki ju sedaj vodi naprej. »Oba čutiva, da je ljubezen med nama osrednjega pomena. Ker naju najbolj boli, ko te ljubezni ni. In to naju prisili, da iščeva. In na tej poti iskanja vedno globlje razumeva, da je ta ljubezen pravzaprav od Boga in da je rešitev res vsakega problema na koncu le ljubezen.«

Zakonca Mojca in Marko. FOTO: Janez Dolinar

Marko je priznal, da mu večkrat ne uspe. »Včasih Mojca naredi prvi korak, ampak ravno v tem vidim lepoto najine skupne poti k Bogu. Je pa edinost nekaj, kar zelo hitro izgine, če se stalno ne trudim. Ugotovil sem, da moram ves čas delati dejanja ljubezni do Mojce, npr. deliti z njo, kar se mi dogaja v službi, čeprav kot moški raje ne bi. Potrudim se bolj sodelovati v vzgoji najinih najstnikov, čeprav sem pogosto z mislimi še v službi, prav z mislijo, da jo hočem osrečiti, mi uspe opraviti kakšno opravilo, za katerega me že dolgo prosi. Čeprav vse to zahteva od mene stalen boj s samim seboj, vidim, kako se to vedno izplača, ker nas še bolj medsebojno poveže in vodi k Bogu.«

Pevski zbor pri sveti maši. FOTO: Janez Dolinar

Plameni upanje po vseh koncih sveta

Ta ljubezen vodi člane gibanja po vsem svetu, da konkretno odgovarjajo na izzive, na primer v Aziji si posebej prizadevajo za medverski dialog, v Južni Ameriki imajo več kot 30 socialnih projektov, v katere vključujejo tudi ljudi z obrobja. Evangeljski pogled na gospodarstvo je navdihnil tudi Frančiškovo ekonomijo, ki jo mladi z vsega sveta razvijajo z velikim navdušenjem.

Zelo prizadevni in občutljivi do krivic in grozot, ki se dogajajo po svetu, so predvsem otroci.

Polna župnijska cerkev na Vrhniki. FOTO: Marjana Debevec

Otroci, mladi odrasli … vsi za lepši svet

Pri nas se srečujemo v centru Mariapoli Spes v Planini pri Rakeku.

Zelo prizadevni in občutljivi do krivic in grozot, ki se dogajajo po svetu, so predvsem otroci. Na njihovih srečanjih s pomočjo animatorjev konkretno izdelujejo izdelke in jih potem prodajajo. Lotili so se izdelave Bio svečk iz lesa, Jezuščkov za Božič, voščilnic, ki so jih potem prodali in denar namenili za potrebne v Siriji, Libanonu, v zadnjem času pa Ukrajini. Vsak večer po zoom molijo dve desetki rožnega venca za mir v Ukrajini

Imajo tudi program UP2ME (Od mene je odvisno), ki mlade seznanja z različnimi vidiki odraščanja.

Mladi že več let organizirajo poletno delo mladih imenovano SUMMERJOB. Vsako leto najdejo drugo lokacijo in s konkretnim delom pomagajo starejšim, bolnim, onemoglim pri preprostih opravilih, npr. pleskanju, pospravljanju, žaganju in zlaganju drv,.. in kar je še najbolj pomembno, gradijo medsebojne odnose, ki temeljijo na sprejemanju, spoštovanju in odprtosti. Vsakič so čudoviti odzivi tako udeležencev kot tudi tistih, ki so pomoč sprejeli.

Srečevanja v skupinah nas navdihujejo za vsakdanje življenje v družini, župniji in delovnih okoljih.

Vsako leto se veselimo skupnih počitnic, ki jih imenujemo "Mariapoli počitnice", kjer za nekaj dni zamenjamo mestni vrvež za lepoto naših gričev, nekaj let že za hribovje Ribniškega Pohorja. Zbrani smo starejši, mladi, družine, posamezniki, duhovniki, po navadi je tudi veliko otrok in mladih. Vzponi na bližnje griče so priložnost za medsebojno obogatitev, spletanje novih poznanstev, poglabljanje različne duhovne tematike, tako se zares medsebojno opogumimo. Na Mariapoliju je občutiti veliko veselja, ki izhaja iz pripravljenosti za pomoč, odprtega pogovora in sodelovanja. Navzoči se trudimo za medsebojno ljubezen, da tako naredimo prostor Jezusu med nami.

Seveda pa se v Gibanju povezujemo in srečujemo tudi po različnih skupinah, kjer odkrivamo bogastvo karizme, podarjeno ustanoviteljici Chiare Lubich. To nas navdihuje za vsakdanje življenje v družini, župniji in delovnih okoljih.

1/5