Neprestano skrbimo za službo, otroke, morda še za ostarele starše, za gospodinjstvo, dejavne smo v župniji in še kje, ob tem ne pozabimo še na odnos z možem. Res, kaj vse zmoremo ženske!

In ko je zvečer vse delo opravljeno, otroci pa v posteljah, se nam zdi, kot da čez dan nismo kaj dosti naredile. Vemo, da bo naslednji dan seznam opravil precej podoben današnjemu. Koš za perilo bo spet poln, spet bo treba otroke spodbujati k delu za šolo, pripraviti večerjo, pospraviti posodo ... Za povrh se mi kdaj zgodi kakšna drobna napaka, na primer, da pečico prižgem samo na pol: nastavim temperaturo in pozabim vklopiti način peke ali obrnjeno. Ko bi moral biti kruh že pečen, pa ugotovim, da se sploh še ni začel peči. Vrtiljak pričakovanj, strahov, hrepenenja.

Komentar je uvodnik v novi Naši družini (42/2021), ki jo na facebooku najdete TUKAJ.

In potem slišim, kako mi Jezus reče: »Mojca, Mojca ... Daj, usedi se malo.«

Da vse prezaposlene in preobremenjene ženske v tej jeseni ne bi pozabile nase, da bi se tudi ve kdaj usedle »k Jezusovim nogam«, v novi Naši družini objavljamo razmislek o evangeliju o Marti in Mariji.