Cesarje pravzaprav najdemo le še v zgodovinskih knjigah. Da pa so ta častni naziv v Nemčiji prisodili nogometašu, je to v veliki meri povezano z osebnostjo Franza Beckenbauerja. Genialni čarodej z žogo, svetovni prvak, kot igralec in kot trener, je več desetletij veljal za najsvetlejši lik športa. »Cesarja Franza« vedno obdaja nekakšna »lahkotna očarljivost«, zaradi katere je bil deležen številnih »odpustkov«, denimo ob očitkih korupcije med svetovnim nogometnim prvenstvom leta 2006, s svojim svetlim značajem pa se tudi lažje spopada z udarci usode, kakršen je bil nazadnje smrt njegovega sina Stephana.

Ta lahkotnost je povezana tako z Beckenbauerjevo osebnostjo kot tudi s koreninami nekdanjega ministranta iz münchenske župnije Giesing. Beckenbauer, ki je včeraj dopolnil 70 let, je izjemno veren človek. Poleg naziva nekdanjih francoskih vladarjev se pusti nagovoriti tudi z »vsekrščanskim cesarjem« - četudi ni povsem brez greha in je nekoč ponižno priznal: »Vzgojen sem bil kot kristjan, toda glede rednega obiskovanja cerkve sem precej površen.« Pa ne le glede tega.

Nazaj na pot kreposti ga je spravil še en slavni Nemec: Joseph Ratzinger, ki je leta 2005 kot Benedikt XVI. sedel na papeški prestol. Papež ga je navdihnil, da se je znova začel intenzivneje zanimati za Cerkev, je priznal Beckenbauer. Srečanje z Benediktom oktobra 2005 v Vatikanu je označil kot »vrhunec« svojega življenja. Cerkveni voditelj izžareva »neverjetno dostojanstvo in mir«, poleg tega pa se zanima tudi za nogomet, se je tedaj čudil »Cesar«.

V knjigi »Znane osebnosti s papežem«, ki jo je leta 2012 izdal nekdanji Benediktov tajnik Georg Gänswein, katoličan Beckenbauer opisuje, kako ga je srečanje z Benediktom XVI. osebno spremenilo. Večkrat zahaja v cerkev in vsak dan moli Očenaš, iz tega pa črpa moč in energijo za svoje življenje. Ko je papež naslednje leto odstopil s položaja, je svetovno znani nogometaš priznal: »To je velika škoda za katoliško Cerkev. Zame je bil Benedikt XVI. najboljši papež, kar sem jih kdaj koli doživel. Izredno ga cenim.« Fotografijo srečanja z Benediktom v Vatikanu ima vedno pri sebi.

O trenutnem papežu Beckenbauer zaenkrat še ni dajal izjav. Jorge Mario Bergoglio prihaja iz Argentine, ki je v finalu svetovnega nogometnega prvenstva leta 1990 »podlegla« nemški ekipi pod vodstvom »Cesarja« - in to prav v Rimu, kjer so cesarje nekoč kronali. Ko si je Bergoglio ob izvolitvi na papeški prestol izbral ime Frančišek, so mnogi športni navdušenci predvidevali, da je to storil zaradi »Cesarja«. »Kot ljubitelji športa več sploh ne moremo pričakovati«, je zapisal eden izmed športnih komentatorjev.

Leta 1990 je Beckenbauer na svetovno prvenstvo v Italijo pripeljal svojega kaplana. Še danes pravijo, da je bila nemška zmaga v veliki meri dosežena na račun kapucina p. Matthiasa Dolla, ki je nato postal skrbnik božje poti v Würzburgu. »Prihaja pater, ki nam je pomagal do naslova svetovnih prvakov«, ga ob srečanju vedno pozdravi Beckenbauer. »Njegovo osebnost izredno cenim«, še danes ne ostaja dolžan p. Matthias. Nogometna legenda je prepričana, da je potrebno delati dobro in si to nenehno prizadeva udejanjati tudi v vsakdanjem življenju. »Če človek ne skrbi in se ne trudi za svoj značaj, mu še takšna pobožnost prav nič ne pomaga.«

Prav pobožen dobro izobraženi in zgovorni Beckenbauer sicer ni, vendar mu to verjetno ne bi škodilo, če bi se odločil za kandidaturo na volitvah za zveznega predsednika, prav tako kot mu ne škodijo »zdrsi«, pred katerimi si uradna Cerkev le zatiska oči. »Cesar« je že tretjič poročen, zadnjo soprogo je spoznal na eni izmed legendarnih božičnih zabav bavarskega nogometnega kluba, posledice srečanja pa je kasneje komentiral z zdaj že prav tako legendarnimi besedami: »Ljubi Bog se razveseli vsakega otroka.« Če tako pravi »najbolj krščanski cesar«, bo že držalo. Na njegov rojstni dan Cerkev obhaja god svetega Feliksa. Franz ima res »srečo«.

Vir: kath.net
Foto: splet