Kritiki vladi očitajo nedomišljenost in nedorečenost predloga, pa tudi, da se z njim pravzaprav ne spreminja ničesar. V opozicijski SDS (v kateri se sicer strinjajo, da je treba spremeniti sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja) koaliciji očitajo »zganjanje cenenega piarja« in »votlost« predlaganih ukrepov, po prepričanju NSi pa gre le za prelaganje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja »iz levega v desni žep«.

Golob: Korak v pravo smer

Predsednik vlade dr. Robert Golob sicer prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS utemeljuje z besedami, da želijo preprečiti podražitve dopolnilnega zavarovanja in zasebne dobičke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Po njegovem je zakon korak v pravo smer pri izpolnjevanju koalicijskih zavez in krepitvi javnega zdravstvenega sistema.

Poziv k premišljenim posegom

V zavarovalnicah Triglav in Vzajemna pozivajo k premišljenim posegom pri preoblikovanju financiranja javnega zdravstvenega sistema in opozarjajo, da se odhodki zdravstvenega sistema zadnja leta enormno povečujejo, krepitev pa je v okviru javne zdravstvene blagajne načrtovana tudi za naprej. V zavarovalnici Generali pa se zavzemajo za celovito zdravstveno reformo, ki bo omogočala vzdržno in stabilno zdravstveno oskrbo prebivalstva.

Odziv Slovenskega zavarovalnega združenja

Med drugim so se odzvali v Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ), kjer so na podlagi nedavnega sestanka pri ministru pripravili izračune predloga, ki bi zmanjšal doplačila, ki jih določa ZZVZZ, kar bi imelo po njihovo neposreden vpliv na znižanje premije prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (PDZZ), obenem pa bi v zmanjšanem obsegu obremenilo javne vire. Še pred predstavitvijo predloga pa so bili obveščeni, da se PDZZ ukinja.

Ne strokovna, temveč politična odločitev

Čeprav ne gre predvsem za strokovno, temveč za politično odločitev o financiranju javne zdravstvene storitve, ji v SZZ izrecno ne nasprotujejo in se strinjajo, da je sistem, ko odločevalci neprestano obremenjujejo PDZZ, hkrati pa kritizirajo dvig premij kot neupravičen, potreben prilagoditve, če želijo na drugačen način zagotoviti nemoteno izvajanje zdravstvenih storitev.

Ali parcialen pristop res nagovarja ključno težavo?

»Vseeno pa ponovno pozivamo k razmisleku, ali tovrsten parcialen pristop dejansko nagovarja ključno težavo javnega zdravstvenega sistema (torej njegovo dolgoročno finančno vzdržnost), v katerem smo priča nenehnemu naraščanju odhodkov za zdravstvene storitve – kot razumemo, naj bi se namreč tudi predvidena mesečna dajatev vsakega zavezanca za plačilo v znesku 35 € enkrat letno na določen način usklajevala,« poudarjajo v SZZ.

Primanjkljaj vsaj 200 milijonov € do konca leta

Po njihovi oceni bo do konca leta s pristopom k ukinitvi PDZZ v zdravstvenem sistemu primanjkovalo vsaj 200 milijonov € sredstev, glede na projekcije bo številka v prihodnjih letih le rasla. Ob upoštevanju še siceršnjega povečevanja potreb javne zdravstvene blagajne na podlagi objektivnih dejstev (demografska slika prebivalstva in medicinska inflacija) se bo primanjkljaj za opravljanje storitev še povečeval. Zato je na mestu vprašanje finančnemu ministrstvu glede pokrivanja potreb javne zdravstvene blagajne, opozarjajo v SZZ.

6 % oseb ne sklepa PDZZ

»Uvedba enotne obremenitve bo sicer imela neposredni pozitivni vpliv na zdravstveno blagajno, saj bo zajela vse prebivalce, ne zgolj tistih, ki so se za PDZZ odločili na prostovoljni bazi (približno 6 % oseb ne sklepa PDZZ), kar bo zdravstveni blagajni prineslo dodatnih nad 20 milijonov €, odvzelo pa bo približno enak znesek dajatev, ki jih (ne)posredno poravnajo zavarovalnice, financiranje zdravstvene kartice in zlasti fleksibilnost pri uravnavanju potrebnih virov javne zdravstvene blagajne v času neugodnih gospodarskih razmer,« pojasnjuje SZZ.

Ukinitev ni zdravstvena reforma

Pri tem v združenju ponovno podčrtavajo, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni zdravstvena reforma niti korak, ki rešuje dolgoročno vzdržnost javnega zdravstvenega sistema in dostopnost do zdravstvenih storitev; ne naslavlja vprašanj dostopnosti zdravstva, ne ureja razmerij med zasebnim in javnim zdravstvom, ne ureja delovanja javnih zdravstvenih inštitucij v smislu racionalizacije.

Ostajajo na voljo odločevalcem za pomoč

»Vse našteto pa je nujno, da bomo kot država dosegli zadane cilje. Vsekakor je ukinitev PDZZ lahko všečna politična odločitev, ki pa bo dražja, kot morebiti izgleda na prvi pogled. Tako kot v preteklosti v slovenskem zavarovalništvu še naprej ostajamo na voljo odločevalcem za pomoč pri oblikovanju sodobnega javnega zdravstvenega sistema po meri prebivalstva,« so javni zapis sklenili v SZZ.