Kot so sporočili z Agencije za energijo, bo omrežnina po novem obračunana glede na dejansko rabo omrežja, tarife so določene po časovnih blokih v posameznem dnevu in ločeno v zimski in poletni sezoni, cilj pa naj bi bil, da bi se obremenitev omrežja razporedila in bi bilo plačevanje omrežnine pravičnejše.

Po zatrjevanju agencije je namen sprememb odjemalce spodbuditi k takšni rabi omrežja, da bi del porabe razporedili v obdobja dneva, ko je zdaj omrežje manj obremenjeno. S tem naj bi bil lahko obseg naložb v omrežje (po zadnjem razvojnem načrtu so potrebne investicije v obdobju 2025–2034 ocenjene na skupno 4,48 milijarde evrov) nižji ali bi jih lahko zamaknili.

Nov obračun omrežnine naj bi bil tudi pravičnejši, saj naj bi vsak odjemalec plačal za uporabo omrežja toliko, kolikor ga dejansko uporablja, kar omogoča merjenje porabe na 15 minut. Večjo težo kot doslej bo imela tarifna postavka za moč. Elektrooperater bo odjemalcu glede na njegovo rabo v zadnjem letu, upoštevaje tudi vrhunce porabe, določil dogovorjeno obračunsko moč.

Ob morebitni prilagoditvi porabe bo lahko odjemalec obračunsko moč znižal, a bo za preprečevanje špekulativnega zniževanja uvedena varovalka – dodatno plačilo, ko bo dogovorjena moč presežena. To plačilo v prehodnem obdobju 2 let za gospodinjske in male poslovne odjemalce ne bo zaračunano, bodo pa o preseganju obveščeni. Agencija svetuje, da se dogovorjene obračunske moči v prehodnem obdobju ne spreminja, saj odjemalec po spremembi ne bo več oproščen plačila omrežnine za presežno moč.

Novi časovni bloki

Časovni blok predstavlja obdobje znotraj dneva in je določen ločeno za višjo in nižjo sezono ter delovni dan in dela prost dan. Časovnih blokov z različno tarifno postavko je čez leto 5, znotraj dneva so trije časovni bloki, strošek za uporabo omrežja v posameznem časovnem bloku pa je odvisen od obremenjenosti omrežja.

Znotraj koledarskega leta sta dve letni sezoni: višja sezona (meseci od novembra do februarja) in nižja sezona (od marca do oktobra). Znotraj posameznega dneva so trije različni časovni bloki: najdražji je časovni blok 1 in se pojavi le na delovni dan v višji sezoni, najcenejša je uporaba omrežja v časovnem bloku 5, ki nastopi le v nižji sezoni.

Za vsak dan se na podlagi ur konične obremenitve sistema določijo ure visoke, srednje in nizke obremenitve. Časovni bloki za leto 2024 so določeni z novim obračunskim aktom. Porazdelitev časovnih blokov po sezonah, obdobjih in urah je natančno orisana v spodnji razpredelnici (vir: Agencija za energijo).

Porazdelitev časovnih blokov po sezonah, obdobjih in urah. VIR: Agencija za energijo

Iz nje sledi, da je najdražji časovni blok 1 na delovni dan v višji sezoni od 7. do 14. ure in od 16. do 20. ure. V časovni blok 2 sodijo dela prosti dnevi v višji sezoni in delovni dnevi v nižji sezoni od 7. do 14. ure in od 16. do 20. ure ter delovni dnevi v višji sezoni od 6. do 7. ure, od 14. do 16. ure in od 20. do 22. ure.

V časovni blok 3 sodijo: delovni dnevi v višji sezoni od polnoči do 6. ure in od 22. do 24. ure; delovni dnevi v nižji sezoni in dela prosti dnevi v višji sezoni od 6. do 7. ure, od 14. do 16. ure in od 20. do 22. ure ter dela prosti dnevi v nižji sezoni od 7. do 14. ure in od 16. do 20. ure.

V časovni blok 4 sodijo: dela prosti dnevi v višji sezoni in delovni dnevi v nižji sezoni od polnoči do 6. ure in od 22. do 24. ure ter dela prosti dnevi v nižji sezoni od 6. do 7. ure, od 14. do 16. ure in od 20. do 22. ure. V najcenejši časovni blok 5 pa sodijo dela prosti dnevi v nižji sezoni od polnoči do 6. ure in od 22. do 24. ure.

Časovni bloki v urah visoke in srednje obremenitve med delovniki so usklajeni s trajanjem sedanje višje tarife, v urah nižje obremenitve pa s trajanjem nižje tarife. V dela prostih dnevih in v nižji sezoni najdražji časovni blok 1 ne nastopi nikoli. Časovni bloki bodo veljali za vse, ki prevzemajo električno energijo iz omrežja, in za vse vrste omrežnin (prenosno in distribucijsko).

Tarifne postavke

Tarifne postavke za omrežnino za obračunsko moč in energijo se bodo razlikovale glede na posamezen časovni blok. Ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bodo najvišje, ko bo obremenjeno najmanj, pa najnižje. Tako bodo odjemalci s cenovnim signalom stimulirani k prilagajanju odjema in vplivanju na trenutne in tudi prihodnje stroške iz naslova uporabe omrežij.

Tarifna postavka za moč se obračunava glede na dogovorjeno in presežno obračunsko moč uporabnika v EUR/kW, medtem ko se tarifna postavka za energijo za prenosni sistem obračunava glede na prevzeto delovno električno energijo iz omrežja v EUR/kWh. Tarifna postavka za moč ali energijo se določi za posamezno uporabniško skupino in posamezen časovni blok.

V prvem delu leta 2024 (od 1. januarja do 30. septembra) se uporabljajo tarifne postavke, prikazane v razpredelnici:

V drugem delu leta 2024 (od 1. oktobra do 31. decembra) se uporabljajo tarifne postavke, prikazane v razpredelnici:

Način določanja tarifnih postavk omrežnine

Tarifne postavke omrežnine se določijo z upoštevanjem načel objektivnosti, nediskriminatornosti, preglednosti in učinkovite uporabe omrežij posamezne ravni. Postavke so različne v različnih časovnih obdobjih, saj tako uporabnike sistema spodbujajo k uporabi omrežja v obdobjih, ko je obremenjenost omrežja manjša, ne spodbujajo pa jih k uporabi omrežja, ko je večje povpraševanje in je verjetnost prezasedenosti omrežja večja.

Postavke se določijo na podlagi stroškov omrežja, porazdeljenih po ravneh, na katere so priključeni odjemalci. Uporabniki sistema, priključeni na distribucijski sistem, pokrivajo stroške ravni, na katero so priključeni, in stroške višjih ravni distribucijskega in prenosnega sistema sorazmerno glede na njihov delež k skupni obremenitvi omrežja.

Uporabniki sistema, priključeni na prenosni sistem, pokrivajo le stroške prenosnega sistema. Tarifne postavke omrežnine so določene ločeno za prenosni in distribucijski sistem, na računu pa se lahko prikažejo kot seštevek tarifnih postavk za prenos in distribucijo.

Razlika med tarifnima postavkama za moč in energijo

Pomembna novost je izrazito večja stroškovna obtežitev tarifne postavke za moč v primerjavi s tarifno postavko za energijo. Doslej je večji del stroškov omrežnine odpadel na tarifno postavko za energijo. Tarifne postavke za moč odražajo fiksne stroške omrežja, ki so odvisni od zmogljivosti omrežja in konične obremenitve omrežja.

Tarifne postavke za energijo pa odražajo del stroškov omrežja, povezanih s prenosom energije po omrežju, in stroške, povezane z nakupom količin električne energije za izgube v omrežju in zakupom sistemskih storitev. Ker so stroški omrežja povezani zlasti z zmogljivostjo omrežja in njegovo konično obremenitvijo, ki dajejo signal za morebitno ojačenje omrežja, se naj ti v večji meri pokrivajo s tarifno postavko za moč.

Kako bo s stroški odslej?

Po navedbah agencije naj bi povprečno gospodinjstvo brez toplotne črpalke ob nespremenjenih navadah na letni ravni plačevalo odtenek manj omrežnine, ki predstavlja okoli četrtino končnega zneska na položnici. Tudi pri odjemalcih, ki se že danes ogrevajo s toplotno črpalko in imajo višjo porabo električne energije, nimajo pa sončne elektrarne, naj bi bil letni strošek za omrežnino nižji.

Lastniki sončnih elektrarn, vključeni v shemo letnega net meteringa, v primeru več proizvedene energije, kot jo bodo prevzeli iz omrežja, ne bodo plačali nič za energijo niti za omrežnino za energijo, bodo pa plačali več omrežnine za moč. Večjo spremembo lahko pričakujejo gospodinjstva, ki imajo sončno elektrarno in več energetsko intenzivnih naprav, enako kot ostali pa bodo lahko znižali strošek s premikom večje porabe v obdobja dneva, ko bo omrežnina nižja.

Mali poslovni odjemalci naj bi imeli nižje stroške z omrežnino, saj je bila tudi zanje doslej obračunana administrativno določena moč. Nekaterim odjemalcem na srednji napetosti se bo omrežnina predvidoma zvišala, po oceni agencije med 7 in 25 %, nekaterim se ta strošek ne bo spremenil. Delež omrežnine v končnem računu pri teh odjemalcih znaša med 7 in 14 %.

Najbolj pa se bo omrežnina zvišala pri intenzivnem industrijskem odjemu, ki je priključen na visoko napetost, in sicer po ocenah agencije tudi celo za več kot 100 %. Je pa pri tej skupini odjemalcev delež omrežnine v končnem zneski najnižji in je po starem sistemu znašal med 3 in 4 %, po novem pa naj bi med 4 in 5 %.