Z veseljem in s  hvaležnostjo obhajamo velikonočne praznike, ki nas s svojim sporočilom vodijo v središče naše vere in našega krščanskega življenja.  Obhajamo Kristusovo vstajenja,  zgodovinski dogodek, radostno sporočilo,  da je naš Gospod Jezus Kristus z velikonočno skrivnostjo svojega trpljenja, smrti in vstajenja premagal greh in smrt in začel novo obdobje  človeške zgodovine, ki svet in človeštvo nezadržno vodi  v smeri novega neba in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost (prim.. 2 Pt 3,13).

V to dogajanje smo vstopili pri svetem krstu, ko smo postali kristjani, učenci Jezusa Kristusa in kot taki  luč sveta in sol zemlje, ki nam velja Jezusovo naročilo: »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,14-16).

Zdi se, da naloga presega naše moči, ko se  v današnjem svetu vedno znova soočamo s spopadom med temo in lučjo, med dobrim in zlim in na vsakem koraku srečujemo posledice moralne, socialne, ekonomske in tudi verske krize, ki se lahko priplazijo tudi v sredo mojega in tvojega srca, v zavetje naših domov in družin, pa tudi med svetne in cerkvene ustanove.

Položaj je zaskrbljujoč, ni pa brezupen. Papež Frančišek, ki je s svojim preprostim in iskrenim načinom izvajanja Petrove službe  osvojil srca vseh ljudi dobre volje, zagotavlja, da je vse odvisno od naše zvestobe in predanosti Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju. Tudi Cerkev v naši domovini se kljub vsem težavam in nezvestobi nekaterih članov njenega občestva, pogumno podaja na pota pastoralne prenove, ki jo usmerja Jezusov evangelij in še na poseben način papež Frančišek, ki budno spremlja znamenja časa in še posebej z apostolskima spodbudama »Veselje evangelija« in »Radost ljubezni« želi biti blizu glasnikom evangelija in  sodobni družini, ki naj tudi danes in jutri kljub vsem težavam prav uresničuje svoje poslanstvo.

V teh dneh si segamo v roke, pišemo voščila in si voščimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Tudi narava se vključuje v to praznično dogajanje, ko se odeva v pomladno cvetje in zelenje. Posebej smo veseli, da letos Veliko noč  obhajamo ne le skupaj z brati evangeličani, ki se ravnamo po gregorijanskem koledarju, ampak tudi z brati in sestrami iz Pravoslavne Cerkve, ki se ravnajo po starejšem julijanskem koledarju. Potrudimo se, da bomo drug drugemu, posebej našim preizkušanim in pomoči potrebnim bratom in sestram pomagali k  lepemu praznovanju.

Problemi in težave bodo ostali tudi po prazničnih dneh. Temu se ne moremo izogniti. Bo pa lepo, če bomo  po teh prazničnih dneh obogateni z duhovno vsebino velikonočnega praznika postali drugačni, bolj pripravni  za Božje kraljestvo, bolj pripravljeni soočiti se z obstoječimi problemi in nalogami in jih reševati za naš skupni blagor. To je moja želja, to je moje velikonočno voščilo.