FOTO: Pexels.


Kaj o prihodnosti župnij v Sloveniji menijo stalni diakon, animatorka ter birmanska voditeljica in primorski duhovnik?

Celoten prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (13/2021).

»Čas krize, ki nas je doletela, je čas očiščenja najprej nas samih, širše pa tudi naših župnij. Smo v procesu notranje zgostitve, ko zaradi razmer "zdrave" krščanske družine prevzemajo vlogo malih občestev in se vrši pravi prenos vere na otroke. Take družine bodo v prihodnje gonilo župnij in temu moramo nameniti potrebno skrb,« pravi Jurij Vončina, stalni diakon v župniji Cerkno.


Jurij Vončina. FOTO: Tatjana Splichal.

»Aktivno občestvo se bo gotovo zmanjšalo, zato bo treba ponuditi "material" tudi tistim, ki čutijo določeno zadrego in doma teže spregovorijo o veri, v cerkev pa ne hodijo. Treba jim bo pokazati in povedati, da jih ima Bog ravno tako rad, da jih ljubi in da lahko vero živijo tudi na sebi primeren način, kolikor pač zmorejo, in pri tem niso deležni raznih opazk,« še dodaja Vončina.

»Župnija mora biti živa in vključevati čim več dejavnosti za različna življenjska obdobja, v katerih se ljudje povezujejo in se počutijo domače. Vse od skupnega obhajanja praznikov do kratkih enodnevnih projektov, seminarjev, molitvenih verig in celoletnih srečanj,« je prepričana Neža Nahtigal, sovoditeljica animatorjev in birmanskih skupin v Cerknici.

Mlada animatorka opaža še, da je »zelo pomembna kontinuiteta vključevanja mladih v župnijo. Velika nevarnost je luknja med dejavnostmi za majhne otroke, najstnike in mlade. Če za določeno generacijo mladih ni dejavnosti, primerne za njihovo starost, si poiščejo družbo in aktivnosti zunaj župnije in obstaja velika verjetnost, da te generacije ne bo več nazaj.«


Neža Nahtigal. FOTO: Osebni arhiv.

O prihodnosti župnij v Sloveniji je spregovoril tudi Ervin Mozetič, župnik v župniji Koper – Sv. Marko. »Župnija prihodnosti je predvsem Božja družina, občestvo vernih in je še vedno prvenstveno evharistično občestvo. Oblikovana je kot skupnost malih občestev z zaupanja vrednimi odnosi in medsebojno pomočjo, kjer so zelo pomembni laiki in njihova odgovornost. Verniki sebe ne precenjujejo in drugih ne podcenjujejo, so pripravljeni za sodelovanje in dajo svoj prispevek k skupnemu delu.«


Ervin Mozetič. FOTO: Tatjana Splichal.

Pri tem mora vernike odlikovati predvsem »osebna vera, ki se hrani iz molitve, spoštovanja do pastirjev Cerkve in v ljubezni do bližnjih. Župnija je življenjski prostor za vse. V njej je doma prostovoljstvo, vključevanje različnih poslanstev in služb. Pomembno je odkriti, prebuditi in podpreti karizme, k čemur so spodbujeni vsi, zlasti župnik, ki je voditelj, pastir, in člani župnijskega pastoralnega sveta,« zaključi svoje razmišljanje Ervin Mozetič.


Celoten prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (13/2021).

Preberite še:
- Gostoljubnost in jasna vizija