Iz Stare zaveze poznamo dogodek, ko kralj David šteje svoje podložnike. Prva kroniška knjiga začne pripoved takole: »Tedaj je Satan vstal proti Izraelcem in spodbodel Davida, naj prešteje Izraela« (21,1). Davidovo štetje ljudi je torej razumljeno kot diabolično in grešno. David je za ta svoj greh kaznovan.

V Novi zavezi evangelist Luka začne zgodbo o Jezusovem rojstvu s tem stavkom: »Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet« (2,1). Ne vojne razmere, ne kuga, ne gospodarska in prehrambena kriza, temveč popis (štetje) prebivalstva je prikazan kot tisti veliki družbeni, upravni in politični dogodek, znotraj katerega se rodi Božji Sin. Se potemtakem s poudarkom na štetju namiguje na temotno in diabolično družbeno ozadje? Je že s popisom nakazano, da bo Jezus za mogočni imperij le številka, pogrešljivo bitje, ki se ga lahko pribije na križ?

Vendar štetje ljudi po Božji postavi ni prepovedano. V Drugi Mojzesovi knjigi (30,11-16) Mojzes celo dobi...