Teden katoliškega šolstva na Radiu Ognjišče se je razvil iz skupnega projekta štirih katoliških gimnazij, Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Gimnazije Želimlje, Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani in Škofijske gimnazije Vipava. O letošnjem tednu smo se pogovarjali z ravnateljem vipavske gimnazije Vladimirjem Anželom.

S katerimi dejavnostmi obeležujete teden na vaši in drugih šolah? S kakšnim namenom ste na začetku pravzaprav zasnovali projekt?

Njegov namen je bil zbiranje sredstev za šolske solidarnostne sklade. S pomočjo zbranih sredstev smo in še pomagamo družinam naših dijakov, ki težje plačajo stroške šolanja. Dolga leta je zbiranje sredstev potekalo v okviru Slomškove ustanove z nekaj akcijami, kot so skupen glasbeni koncert, oblikovanje, izdaja in prodaja voščilnic in drugo. Ob znanih težavah mariborske nadškofije je Slomškova ustanova, ki je prav tam imela sedež prenehala delovati. Kljub temu smo v gimnazijah sami projekt peljali naprej z dnevom na Radiu Ognjišče. Pridružila se nam je še Osnovna šola Alojzija Šuštarja iz Ljubljane in je sedaj v obliki tedna katoliškega šolstva na Radiu Ognjišče. Še vedno je namen zbiranje sredstev za šolske solidarnostne sklade, hkrati pa tudi promocija teh šolskih ustanov in pridobivanje izkušenj tistih mladih, ki sodelujejo pri izvedbi.

Po dogovoru si izmenjujemo organizacijo. Tako vsakih pet let pridemo na vrsto. Teden katoliškega šolstva je že nekaj let tradicionalno v postu, in sicer v tednu okrog svetega Jožefa. Izjema je bilo lansko leto, ko so bile šole povečini še zaprte zaradi epidemije in projekta nismo izpeljali. Zbrana sredstva razdelimo na pet delov, vsakih pet let pa je priložnost za nekoliko podrobnejšo predstavitev gostitelja. Tudi druge šole lahko pridajo kak prispevek, čeprav je poudarek na šoli gostiteljici, vsi pa sodelujemo v skupnem koncertu, katerega posnetek je običajno predvajan ob koncu tedna katoliškega šolstva, to je v petek popoldne.

Vladimir Anžel, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava. FOTO: Ivo Žajdela

Ves teden torej poteka zbiranje sredstev v solidarnostni sklad za pomoč šolajočim pri dokončanju šolanja? Kdaj, kje in kako je možno darovati? 

Darovati je možno s klicem na številko 05 365 53 33. Klice bomo prejemali v tem tednu. Če je kdo vešč elektronskega poslovanja, lahko na spletnih straneh naše ustanove dobi TRR in sklic za darovanje za ta namen. To pa je odprto ves čas in je možno brez klica. Letos sprejemanje klicev organiziramo pri nas, zbrana sredstva pa se potem razdelijo med vseh pet ustanov. Če pa kdo želi darovati izrecno eni izmed ustanov, lahko pokliče vodstvo katere koli ustanove. Prepričan sem, da ga bodo z veseljem sprejeli in usmerili.

Darovati je možno s klicem na številko 05 365 53 33.

Zavedamo se tudi, da je zadnje čase veliko drugih potreb pri nas in po svetu, a se tudi za mnoge družine naših dijakov finančna situacija zaostruje in bo v prihodnje še zahtevnejša. Tudi za preživetje naših šol kot zasebnih katoliških ustanov. Dodajam še, da poleg te skupne akcije vseh petih ustanov vsaka pelje še nekaj svojih, s katerimi zbira sredstva. Mlade zelo spodbujamo, da so tudi sami solidarni, bodisi da prispevajo materialno bodisi drugače, denimo s svojimi talenti ali prostovoljnim delom. Prav zdaj zbiramo material za trpeče in potrebne v Ukrajini. Prav vsak ima nekaj, kar lahko daruje. Drugim. Če ne drugega, pa nasmeh, prijazen pogled, spodbudno misel ali molitev. Tega smo še bolj potrebni.

 Poplačilu katerih stroškov je namenjen denar solidarnostnega sklada?

Omeniti je treba, da družina ne dobi sredstev, pač pa znižamo strošek na položnici. Sredstva so namenjena predvsem poplačilu mesečnega prispevka (ta je nekoliko različen po naših ustanovah, ker različno veliki delujemo v različnih razmerah), poplačilu bivanja v dijaškem domu, poplačilu ostalih stroškov (malica, učbeniki, ...).

Koliko dijakov na vaši šoli je upravičenih do sredstev solidarnostnega sklada?

V naši gimnaziji se trenutno šola 280 dijakov, od tega jih 94 biva v dijaškem domu. Upravičenost do pomoči izkažejo z dokazili o prihodku na družinskega člana. Pomoč se dodeli po pravilih solidarnostnega sklada. Upoštevamo lahko le stroške, ki nastanejo v šoli. Mnenja smo, da morajo vsaj 10 % stroškov prispevati sami. Na naši ustanovi vsako leto razdelimo okrog 15.000 evrov pomoči, to je okrog 25 družinam. Število prejemnikov niha med 20 in 30, kar predstavlja približno desetino dijakov. Vem, da je na drugih, številčno večjih ustanovah, znesek razdeljene pomoči še večji.

Vsako leto razdelimo okrog 15.000 evrov pomoči, to je okrog 25 družinam. (Vladimir Anžel, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava)

V čem vidite prednosti vzgoje in izobraževanja na katoliški šoli?

Zelo strnjeno bi rekel tako: izgradnja odnosov, vrednote in red. Mlade vzgajati v vseh dimenzijah, to je telesno, da se tudi še gibajo; razumsko, da torej pridobivajo in povezujejo znanje, razvijajo kompetence, izražajo mnenja in kritično mislijo; duševno, kar pomeni izražanje čustev in duhovno, da se zavedajo te dimenzije človeka in odnos do vsega, kar nas presega.