Vsak gozd ima lastnika
Vsak gozd ima lastnika
Gozd predstavlja preplet krajin, v sebi skriva raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, predstavlja obnovljiv vir energije, surovin, blagodejno deluje na celotno okolje. Poleg vsega ponuja tudi zatočišče za rekreacijo, sprostitev, igro in še kaj. Do njega imamo prost dostop, kar je civilizacijska pridobitev, a zavedati se moramo, da s tem naletimo tudi na omejitve in odgovorno ravnanje z njim, pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer podajajo osnovne smernice za gozdni bonton.
V gozdu smo gosti
Gozd ima lastnika. Mi smo v njem gosti, ki morajo upoštevati navodila gozdarskih strokovnjakov in lastnikov. V gozdu vozimo le po označenih cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje. Vozil ne parkiramo kjerkoli, za dovoljenje vprašamo njegovega lastnika, pazimo na prevoznost gozdnih vlak in skladišč lesa. Kolesarimo le po označenih poteh.
Ob hoji po gozdu uporabljajmo označene poti, ne brezpotij. Oznake, klopce in druge naprave ohranimo nepoškodovane. Smeti v gozdu ne puščajmo, odnesimo jih s seboj in jih odložimo v smetnjak. Spoštovanje do narave pa izkažemo, če sproti poberemo tudi morebitne smeti, ki jih najdemo na poti.
Gozd čisti in zadržuje vodo ter jo pomaga ohranjati pitno. Zato ne spuščajmo škodljivih snovi v vodo ali gozdna tla.
Življenje v gozdu
Ne vznemirjajmo gozdnih živali, saj so zelo plašne. Pse imejmo pod nadzorom.
Gozdnega rastja na uničujmo – gobe, mah, plodovi in gozdno cvetje skrbijo za biotsko raznovrstnost gozda. Drevesa in grmi so živi, spoštujmo jih. Tudi po sveže pogozdovanem področju ne hodimo. Ko v novoletnem času kupujemo drevesca za okrasitev, pazimo, da so v skladu s predpisi opremljeni z nalepko.