Živimo v dobi 'velike jeze'. Vsak dan nam prinese tisoč razlogov, da smo jezni. V sebi smo ranjeni zaradi neštetih nepomirjenosti, ki jih nosimo v sebi. Tukaj smo zelo krhki in tega ne moremo skriti. Odzivi na hudobijo z jezo vedno pomenijo poraz. Tega so se dobro zavedali tudi nekateri svetniki, ki so bili po naravi jezljivi, vendar jih poznamo kot krotke. Svojo jezo so imeli pod nadzorom tako, da so zastavili vse svoje moči, da so se obvladovali. Pri tem so se ozirali na Kristusa, ki je bil zelo odločen in se je občasno celo razhudil na hinavske farizeje in tempeljske duhovnike, ko jih je svaril zaradi njihove zakrknjenosti do svetosti templja, postave in pravičnosti, brezbrižnosti do spreobrnjenja in opravljanja pokore. Ko so ga izzivali s svojo hinavščino, jim je povedal v obraz, kakšno je njihovo duhovno in moralno stanje. Svoji Cerkvi je naložil dolžnost, da v njegovem imenu opozarja in opominja k spreobrnjenju tiste, ki vztrajajo v hudobiji; če pa je ne poslušajo, ne morejo o...