Papež Frančišek je izključil možnost vrnitve k staremu latinskemu mašnemu obredu. Bogoslužna reforma po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962-1965) je »nepovratna«, je sveti oče dejal v nagovoru udeležencem 68. italijanskega bogoslužnega tedna, ki so od ponedeljka zasedali v Rimu.



Frančišek je oblikovanje bogoslužja označil kot vedno nov izziv za duhovnike in vernike. Bogoslužna reforma po drugem vatikanskem cerkvenem zboru je »sad dolge poti«. Zadovoljila naj bi potrebe vernikov, da bi lahko dejavno sodelovali pri »živem bogoslužju« vesoljne Cerkve in da pri maši ne bi bili zgolj »nesodelujoče občinstvo«. Bogoslužje je namreč, kot je poudaril sveti oče, po svoji naravi bogoslužje ljudstva in ne duhovnikov.

Čeprav po več kot petdesetih letih od zasedanja drugega vatikanskega cerkvenega zbora še vedno obstajajo težnje po latinski maši oziroma različni pristopi glede izvajanja bogoslužne reforme, je ta nepovratna, je odločno pojasnil papež.

Praktično izvajanje reforme se sicer še vedno udejanja, saj po Frančiškovih besedah ne zadošča, da zgolj popravimo bogoslužne knjige, da bi prenovili miselnost. Vse sodelujoče pri bogoslužju, duhovnike, pevce, vernike in vse druge je pozval, naj v celoti izvajajo bogoslužno reformo, katere najvidnejši elementi so uporaba ljudskega jezika in duhovnik, med obhajanjem maše obrnjen proti vernikom, ki dejavno sodelujejo pri bogoslužju.

Kot posebno »bogastvo« v katoliški Cerkvi je papež izpostavil raznolike obrede in molitve različnih cerkvenih izročil in vzhodnih Cerkva.

Vir: Radio Ognjišče / Kathpress
Foto: splet