Vrnitev k duhovnim temeljem reda
Vrnitev k duhovnim temeljem reda
Vodstvo Slovenske asociacije Suverenega malteškega viteškega reda (SA SMVR) si je v skladu z reformo reda, ki so jo začrtali v njegovem središču Rimu, začelo še bolj prizadevati za zajemanje iz duhovnih temeljev reda in iz njih iskanje smernic za pot naprej. Ob tem pa za utrjevanje notranje povezanosti članov reda na Slovenskem in tudi pripadajoče mu Malteške pomoči Slovenije (MPS). To dvoje ima še posebej v mislih in pred očmi ob 20-letnici obstoja SA SMVR, ki jo malteški vitezi in dame praznujejo prav letos.
Da bi se še globlje notranje pa tudi prijateljsko (delovno) povezali in da bi zvedeli, kateri so glavni poudarki reforme reda, obenem pa slovesno praznovali god njegovega ustanovitelja bl. Gerarda (godoval je 13. oktobra), so se na večer pred njegovim godom zbrali k maši v podružnični cerkvi sv. Urha v Hotemažah, ki sicer spada v župnijo Šenčur. Ravno prav veliki za takšne slovesnosti ožjega značaja, pa tudi zelo stari (prvič je omenjena že leta 1397, drugič leta 1470), kar se lepo ujema z obstojem več kot 900 let starega reda. Predvsem pa zaradi prekrasnega povsem obnovljenega glavnega oltarja, ki je že sam po sebi ob pogledih nanj vabil k prenovi članov reda in MPS, h kateri sta jih v nagovoru na začetku maše povabila magistralni kaplan SA SMVR Franci Trstenjak in v govoru med mašo glavni kaplan slovenske asociacije reda p. Janez Sraka.
Zaščita vere in pomoč ubogim
Franci Trstenjak je navzoče malteške viteze in člane SMP povabil, naj se priporočijo bl. Gerardu »za milost in moč, da bo vsakdo mogel v svojem okolju udejanjati duhovno vodilo reda: Tuitio fidei et obsequim pauperum (Zaščita vere in pomoč ubogim).
Delo iz ljubezni do Boga in do ljudi ter pomoči potrebnih
P. Janez Sraka je najprej ob prebrani Božji besedi posvaril pred farizejsko držo, ko so od ljudi zahtevali dosledno ravnanje po Postavi, sami pa se tega niso držali. Nič čudnega, da so zaradi tega prišli v navzkriž z Jezusom, ki je »prišel dopolnit Postavo«, poudarjal delovanje iz ljubezni in moči navdiha Svetega Duha ter odpoved grehu in grešnemu življenju. Skratka: nobene dvoličnosti in hinavščine, marveč iskreno in vztrajno prizadevanje za dobro najprej pri samem sebi, pravi odnos do Boga in do ljudi.
Ob tem je p. Sraka navzoče ob reformi reda povabil k »pričevanju za karizmo reda, poglabljanju v njeno bistvo in pokorščino papežu«. K preučevanju, kako so vodilo reda udejanjali prvi malteški vitezi (ivanovci), kako so to sprejemali naslednji rodovi vitezov in kako to prenesti v sedanji čas. »Naš čas, ki od nas zahteva veliko poguma in odločnosti,« je poudaril govornik. »Da smo močni v besedi in dejanju v duhu evangelija in karizme (poslanstva) reda, ko lajšamo težave in bolečine ter drugo, zaradi česar trpijo ljudje. Navdih iščimo v evangeliju in apostolski drži, h kateri vabi reforma reda, ter drugem vatikanskemu koncilu, katerega 50. obletnico začetka obhajamo te dni. Pred nami je izredno pomembno obdobje za red. Z Božjo pomočjo izrazimo karizmo reda na nov način, da bo gradila Cerkev,« je p. Janez Sraka končal svoj govor.
Napačna gledanja in ugibanja javnih občil
S temi povabili in opozorili je modro zaobšel vse, kar so napačno sklepala javna občila in je bilo uperjeno zoper red: kako si ga papež pokori in kako red brani svojo suverenost. Jasno je dal vedeti, da je pri redu, ki ima v polnem pomenu ustanovitve tudi besedo »militare« (vojaški) in »viteški«, zelo pomembna pokorščina in poslušnost vrhovnemu predstojniku Cerkve, ne pa samovolja vitezov in iskanje samega sebe. Če že koga, potem, kot je poudarjal ustanovitelj reda bl. Gerard, »gospoda bolnika«. Tako zelo so prvi vitezi skrbeli za bližnjega v stiski in težavah, mu pomagali. Najlepše potrdilo so bile bolnišnice (hospitali) zanje, z mečem v roki pa so, ko je bilo potrebno, branili svete kraje pred napadalnimi muslimani.
Veliko delo kardinala Ghirlande
Zakaj je potrebna reforma reda, v čem je njeno bistvo, pa tudi poslanstvo reda, je p. Janez Sraka povedal v predavanju po maši v prostorih gostišča Kruhkerija Gorjanc v Hotemažah. Spomnil je na 40 strani obsegajoče študijsko gradivo, ki ga je na željo papeža Frančiška pripravil kot iztočnico za reformo reda kardinal Gianfranco Ghirlanda, izjemen cerkveni pravnik, jezuit in »sošolec« p. Janeza Srake v Rimu. Že prej je predstavil red sam, tri viteške stopnje v njem, glavno poslanstvo nekoč, danes in jutri. Ob reformi reda je spomnil, da so podobno naredili tudi jezuiti, ko so preučili prvih 40 let delovanja Družbe Jezusove, napisali veliko knjig. Teh, cele knjižnice, ima o svoji zgodovini in delu tudi SMVR.
Pri tokratni reformi reda oz. pripravi novih konstitucij, so kardinal Ghirlanda in drugi sodelujoči najprej pogledali, kako je red deloval v svojem prvem obdobju. To je k samim temeljem, virom reda, v Jeruzalemu, Sveti deželi. Drugi korak so naredili s tem, da so se vprašali, kaj je ostalo od teh prvih začetkov, kako je bilo z zavedanjem skupnosti pri prvih članih reda in kako so sprejemali Gerardova pravila delovanja. Kot tretje so si predočili poznejše odzive na delovanje prvih malteških vitezov, ki so ob pomoči tega potrebnim ljudem branili Palestino (krščanske kraje) pred muslimani. In, nazadnje, so ugotavljali, kaj je najbolj pomagalo prvim vitezom pri osebnem odnosu do Jezusa in do bolnikom. Prav gotovo ne zunanji blišč, ki ga še danes napačno prenekateri vidijo pri vitezih in redu, nima pa nič opraviti z njegovim bistvom in poslanstvom.
Ohraniti, kar je bilo dobrega
Ko so vse to preučili, so sklenili, naj tisto, kar je bilo dobrega, ostane kot navdih in spodbuda tudi za delovanje malteških vitezov in dam v prihodnosti. Med drugim tudi to, da so v svojih bolnišnicah zdravili tudi muslimane, so se nekateri celo spreobrnili, postali kristjani. Dobro bi bilo vedeti, kaj jih je k temu spodbudilo. Pa tudi, kaj ljudi danes moti oz. zavaja, da kopičijo svoj gnev nad katoličani in napadajo Katoliško cerkev, ne pa tiste, ki povzročajo napade.
P. Sraka je nato prešel na tisto, kar je danes najteže za člane reda, so glede tega premalo dejavni. Prvo je, da si ne upajo javno nastopiti, se zavzeti, ko gre za kakšno pomembno stvar ali zadevo. So raje tiho, kot mnogi kristjani. Vprašal se je, kako pripraviti malteške viteze, da bi bili bolj družbeno dejavni. Še danes je živ spomin na to, da so bili vitezi »ljudje oblasti«. Poleg večjega ali manjšega imetja so imeli od vrha zaupano poslanstvo. »Danes ne znamo delovati na širši ravni. Red mora biti bolj učinkovit pri delovanju v prihodnosti ob zajemanju dobrega iz preteklosti. Pogledu nazaj za delo vnaprej. Naše poslanstvo mora biti čim bolj vidno. Tudi pri uresničevanju reform v našem prostoru. Evangelij je vir svobode za nas,« je sklenil svoj duhovno močan, spodbuden pa tudi mestoma kritičen govor in predvsem povabilo navzočim p. Janez Sraka.
Povabil je tudi k molitvi za novega velikega mojstra reda, ki ga bodo volili v januarju 2023, ter uspele potrebne reforme reda od zgoraj navzdol: vitezov profesov z zaobljubami, devocionalnih vitezov in magistralnih; ob teh pa tudi duhovnikih, članih reda.
V predavanje je uvedel in se predavatelju zahvalil predsednik SA SMVR dr. Tadej Jakopič, ki je napovedal tudi romanje malteških vitezov in dam v mesecu novembru v Sveto deželo. Navzočim je besedo poguma in duhovne spodbude namenil tudi kancler SA SMVR Roman Vučajnk, sicer predsednik MPS.
Veliko delo je opravil poveljnik MPS
Za dobro počutje in prijateljsko razpoloženje v prostorih Kruhkerije Gorjanc je poskrbel poveljnik MPS Franci Bukovnik, kot tudi že za mašo v cerkvi sv. Urha, pri kateri je zelo lepo pel Mešani cerkveni pevski zbor iz bližnjega Olševka pod vodstvom zborovodkinje Mojce Gabrijel.
Navzočim malteškim vitezom in članom MPS se je kratko pridružil in jih pozdravil tudi šenčurski župan Ciril Kozjek, ki poleg drugega zelo skrbi za obnavljanje cerkvenih objektov v svoji občini. Zadnji pomembni primer te skrbi je obnovljena župnijska cerkev sv. Jurija v Šenčurju.
Malteški vitezi in člani MPS so nazadnje duhovno in prijateljsko okrepljeni odhajali na svoje domove, dobro se zavedajoč, kako veliko in odgovorno poslanstvo jim je zaupano v redu in v Cerkvi.