Po prepričanju predlagateljev s prvopodpisano mag. Meiro Hot (SD) dosedanje poimenovanje praznika, ki sicer ni dela prost dan in ga je zakonsko umestila vlada Janeza Janše leta 2005, »ni ustrezalo niti zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja praznika«, saj so po njenem »na Primorskem vselej praznovali priključitev in nikoli vrnitve Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri«. Hkrati je poudarila, da »je takšno poimenovanje del primorske tradicije in kolektivne identitete«. Predlog sta podprli tudi vlada in Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Krvavo plačano

Že pred petimi leti, ko so se ravno tako (toda tedaj neuspešno) pojavile politične težnje po preimenovanju praznika, je v pogovoru za strokovno televizijo S-TV Skledar ugledni akademik, pisatelj in intelektualec, zdaj že pokojni Boris Pahor (1913–2022), temu nedvoumno in odločno nasprotoval z besedami: »Za nas Slovence je bila to vrnitev. Mi smo dobili samo vrnjeno, kar nam je bilo vzeto, zato mora 'vrnitev' ostati. Pozivam vse, ki bodo odločali o tem: ne črtajte tega imena, kajti bilo je krvavo plačano,« je tedaj glasno podčrtal akademik Boris Pahor.

Že pred 5 leti

Spomnimo: preimenovanje praznika je bilo na mizi že v mandatu vlade Marjana Šarca, leta 2019, a je bilo tedaj zavrnjeno. Argumenti predlagateljev so bili domala identični, češ da je »praznik globoko zasidran v zavest ljudi in da se je na Primorskem vselej praznovalo priključitev in nikoli vrnitve Primorske«. Predlog spremembe je tedaj podprla vlada, zeleno luč so mu prižgali v Državnem zboru (38 glasov za in 32 proti), a je z vetom vskočil Državni svet (21 za in 9 proti) in predlog vrnil v ponovno glasovanje, na katerem pa ni prejel večinske podpore poslancev (42 za namesto potrebnih 46).

Zamegljevanje resničnih težav

Za mnenje o preimenovanju praznika smo povprašali zgodovinarja, urednika in publicista, klenega Primorca dr. Renata Podbersiča, ki je zlasti poudaril, da je odločitev koalicijskih poslancev zgolj zamegljevanje resničnih težav v Sloveniji. »Glede odločitve Državnega zbora se ne strinjam oz. menim, da je v naši državi ogromno resničnih težav, ki grenijo in otežujejo naša življenja. Vlada, ki ima v DZ jasno večino, bi jih morala končno začeti reševati. Nenazadnje, z obljubo o reformah in boljšem življenju so zmagali na volitvah spomladi 2022,« je opozoril sogovornik.

Trn v peti in deveta briga

»Namesto tega pa se ukvarjajo sami s sabo oziroma z ideološkimi temami, ki pravzaprav ničesar ne rešujejo in zgolj netijo brezplodne razprave med volivci. Tak primer je tudi nekakšno preimenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini. Pri tem pa bi izpostavil še eno dejstvo: preimenovanje predlagajo ljudje oz. poslanci, ki jim je slovenstvo oziroma slovenska identiteta pogosto trn v peti ali deveta briga,« je bil še nedvoumen dr. Renato Podbersič, sicer zaposlen na Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani.

Iz ideoloških razlogov

Oster je bil tudi odziv opozicije. Danijel Krivec, podpredsednik Državnega zbora in poslanec SDS, je bil jasen: »Gre za neprimeren in škodljiv izraz. Vrnitev pomeni, da se vrneš domov oziroma tja, kjer je tvoj rod; tja, kjer so že stoletja živeli Slovenci. Če pa govorimo o priključitvi, priznavamo, da ta dom nikoli ni bil naš, kar je zgodovinska neresnica. Iz uvoda zakona izhaja, da predlagatelji zakon spreminjajo izključno iz ideoloških razlogov, saj poimenovanje 'priključitev' uporablja v odloku samo vrhovni plenum OF 16. septembra 1943, ki nikoli ni imel nobenega pomena v mednarodnem pravu.«

Primorska nikoli ni bila prikolica

»Ali vam v koaliciji ni jasno, da priključiš nekaj, kar ni bilo tvoje, vrnjeno pa ti je nekaj, kar je bilo tvoje od nekdaj in ti je bilo odvzeto? Za kaj gre? Hranite svoje volivce z ideološkimi temami, ker s svojim delom nimate česa pokazati. Odgovorov nesposobne vlade na ključne probleme ni, reform ni, dejanj ni. Zato takšni zakoni, od katerih narod nima nič. Zdaj pa dejstvo: človek se vrne domov, priključi pa se prikolico. Primorska nikoli ni bila prikolica, ampak je vedno bila naš dom,« je bil v imenu poslanske skupine NSi kritičen tudi Aleksander Reberšek.

Poseg Državnega sveta

Očitno pa se zgodba tu ne bo končala, saj vanjo ponovno – kot že pred petimi leti – vstopa Državni svet, ki je za ponedeljek sklical izredno sejo, na kateri bodo svetniki obravnavali predlog odložilnega veta na v torek sprejete zakonske spremembe. Predlagatelji s svetnikom Brankom Tomažičem na čelu navajajo, da poimenovanje ni bilo problematizirano vse od sprejetja zakona leta 2005 do leta 2019, ko je Državni svet prav tako z vetom ustavil poskus koalicije in opozoril, da gre za politično motivirane spremembe v predvolilnem času.

Brez referenduma ali raziskave

Predlagatelji veta vnovič opozarjajo, da glede spremembe poimenovanja ni bil izveden noben referendum ali vsaj raziskava, ter dodajajo, da je bila Primorska vselej del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato ni mogoče govoriti o priključitvi, marveč o vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja. Koalicijskim predlagateljem sprememb očitajo, da jih želijo iz ideoloških razlogov, saj se sklicujejo na odlok vrhovnega plenuma OF, v katerem je uporabljen termin priključitev, saj je po njihovem ta odlok v nasprotju z mirovno pogodbo in ni nikdar imel veljave v mednarodnem pravu.

Celotna pobuda za odložilni veto Državnega sveta je TUKAJ.

Sledijo neugodne posledice?

»Z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka s terminom priključitve zakonodajalec implicitno dopušča možnost, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora, zato lahko uveljavitvi zakona sledijo neugodne mednarodno-pravne in politične posledice, ker italijanski strani omogočajo sklicevanje na stališče, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno in ne vrnjeno ozemlje,« so prepričani državni svetniki, ki še trdijo, da je treba preimenovanje praznika obravnavati tudi v luči vpliva na slovenske narodne interese v Prekmurju.

Prekmurci terminu priključitve izrazito nasprotujejo

Prekmurci namreč po njihovem izrazito javno nasprotujejo terminu priključitve Prekmurja k matični domovini in zagovarjajo dejstvo, da je tudi Prekmurje prišlo pod okrilje Slovenije z mednarodno pogodbo s trajno veljavo, ki je bila ravno tako sklenjena z mednarodnim soglasjem, zato 17. avgusta Slovenci ne praznujemo priključitve Prekmurja Sloveniji, marveč združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je v pobudi za odložilni veto (v celoti je dostopna TUKAJ) še zapisalo 9 svetnikov s prvopodpisanim Brankom Tomažičem na čelu.