Apolitičnost je udobna iluzija, v katero se zateka vse preveč Slovencev. Nekateri se izgovarjajo, da so »nad« politiko, kot da bi se lahko resno izognili nečemu, kar oblikuje vsak vidik njihovega življenja. Drugi trdijo, da je politika »umazana« in da se vanjo ne splača vpletati. Ali pa kot gre tista zgodba o ljudeh, ki so do ust v dreku in vse, kar počnejo, je, da drug drugemu govorijo, naj ne delajo valov.

Politika ni nikoli umeščena v vakuum

Politika in političnost sta obsojani kot nevarna manipulacija, ideološka igra, ki jo je treba zmanjšati do te mere, da se politika reducira na tehnokratsko vladavino »strokovnjakov«. Vendar odprava dediščine države blaginje poteka prav z apolitičnostjo, ki vodi do izvzetja javnosti iz političnih odločitev. Proces, ki ga je Jürgen Habermas imenoval »poznanstvljenje politike«, obrne razmerje med strokovnjaki in politiki; politik se navidezno izloči iz politike, medtem ko nastopa v vlogi fasilitatorja – zgolj začas...