Ena od temeljnih oblik človeške zavesti, ki vzdržuje naše samozavedanje in omogoča oblikovanje individualne osebnosti, našega jaza, ki se v času sicer spreminja, vendar ostaja isti, hkrati pa je temeljni gradnik večje ali manjše skupnosti, v kateri deluje kot vezivo, je spomin. Za širše kolektivne oblike spomina uporabljamo tudi pojem memorija, ki pa se v slovenščini ni uveljavil.

Starodavno spraševanje o spominu

O delovanju in vlogi spomina se človek sprašuje od začetka refleksivne misli, to je – v zahodni civilizaciji – od rojstva filozofije v grški antiki. Seveda so že pred tem stare kulture razvile posebne oblike beleženja in pomnjenja, naj je šlo za uporabo svetih znakov, kot so bili hieroglifi, arhaični zametki fonetične pisave, do raznih oblik spomeniškega pomnjenja.

O človekovem spominu so se spraševali že predsokratiki, prvi znani zdravnik Hipokrat in nekaj stoletij za njim Galen. Pravo strokovno študijo je med svojimi biološkimi spisi podal...