V soboto, 21. aprila, so slovenski skavti romali v tri Marijina svetišča: iz štajerske regije na Ptujsko Goro, primorski skavti na Sveto Goro, iz ljubljanske regije pa na Brezje.


Romarji gredo čez polja na Ptujsko Goro. Foto: Rok Rakun

Na oltar so želeli postaviti vse svoje delo in se želeli zahvaliti Bogu za prehojeno pot ter prositi, da bi jim bilo tudi vnaprej vselej dano najti pravo sled. Romanje so začeli ob 11. uri, skupaj je romalo več kot 3.000 skavtov. Popoldne je bila v vseh treh Marijinih svetiščih maša, ki so se je udeležili tudi bivši skavti, družine, prijatelji in podporniki. Na Brezjah je maševal škof Andrej Glavan, na Ptujski Gori škof Peter Štumpf, na Sveti Gori Slavko Rebec.

Z romanjem so skupaj rekli hvala za vse brate skavte in sestre skavtinje in za vse skavtske dogodivščine. Praznovali so obletnico združenja in prosili, da bi kot organizacija rasli in znali slediti sledi Božje poti ter s hvaležnostjo v srcu prosili, da bi znali biti odgovorni do naše Zemlje. Na romanje so se pripravljali vse leto. Vsak steg so obiskali leseni kipci apostolov, ki so jih s svojim pričevanjem povezali in vabili, da sledijo sledi. Šli so po sledeh apostolov.

»Skavti kot organizacija rastejo, se prenavljajo, izboljšujejo, zrejo v prihodnost in ostajajo hvaležni za pot, ki so jo prehodili,« je ob tej priložnosti zapisal Gašper Govekar. Z okoli 5.000 aktivnimi člani in 820 voditelji v krajevnih enotah so ena največjih mladinskih organizacij v državi. Želijo opozoriti na svoje delo, saj so dejansko največja mladinska katoliška organizacija v Sloveniji. Opozoriti želijo tudi na možnosti mladinske pastorale v skavtskem gibanju in spodbuditi duhovnike in mladinske skupine k soustvarjanju kakovostnega programa za mlade. V pričakovanju prihajajoče sinode o mladini želijo narediti čim več za duhovnost mladih ter pripraviti slovenski mladinski katoliški prostor na sinodo.

Vse tudi prosijo, da se jim pridružijo v molitvi za mlade, da bodo imeli moč, pogum in možnost slediti pravi sledi in najti svojo poklicanost v svetu.


Skavtom primerno mašo na Sveti Gori je daroval Slavko Rebec. Foto: I. Ž.

Tjaša Sušin je o ptujskogorskem romanju zapisala, da so na pot krenili pri gradu Turnišče. »Razdelili smo se v manjše skupine, nato smo sledili slédi puščic, ki so nas usmerjale na pravo pot. Volčiči in bobri so ubrali malo krajšo, popotniki in izvidniki pa malo daljšo pot. Po poti smo spoznavali sosednje stege, se družili v štiricah in odkrivali, kako je pri skavtih drugje. Na eni od postojank smo prisluhnili Stvarstvu tako, da smo legli in poslušali zvoke narave, nato pa malo prebudili svoje čute, najmlajši pa so si pobliže ogledali, kaj se skriva v majhnem svetu tal. S tem smo se spomnili na dan zemlje in naš šesti skavtski zakon, a čas je tekel in sledi so nas že klicale novim dogodivščinam naproti.« Zadnji del poti so prehodili po stegih, v sprednjem delu so prepevali in na koncu po dolgi ravnini premagali strm breg. Stopnice in odprta vrata ptujskogorske Matere Božje so vabila bliže, pod Marijin plašč. »V senci smo se naužili prijetnega vetriča in se pripravili na osrednji dogodek romarskega dne. Medtem, ko so v zakristiji še urejali zadnje malenkosti, so se tistim, ki so romali peš, pridružili starši, odrasli skavti in prijatelji. Potem pa smo začeli ... z molitvijo za mlade in mlade v srcu, za starše, za duhovnike. Rožni venec in uvodna pesem sta nas posrkala v obredje maše.« Zgodbe, ki so jih skozi leto sestavljali, so v znamenje hvaležnosti položili na oltar, vsak s svojim namenom in s tistim skupnim v vseh središčih so odprli svoja srca za Božjo milost in Njegov blagoslov ter prisluhnili besedam murskosoboškega škofa Petra Štumpfa.

»Doživeta, prijetna in sproščena maša je še okrepila našo povezanost z Bogom in na koncu, ko je vsak steg prejel rožni venec pozvala k sledenju sledi Božjih poti. Ob zaključni pesmi je vsak skavt že malo gledal naokoli in iskal tistega, ki mu želi reči adijo, ga objeti in mu zaželeti: 'Upam, da se kmalu spet srečava.' Tako se je ob lomljenju kruha pred cerkvijo naš romarski dogodek zaključil. V duhu prijateljstva, prijetnih objemov, nasmejanih staršev in srečnih otrok. Vsak je odšel svojo pot, z novim koščkom mozaika v svoji skavtski zgodbi, z novim vezivom motivacije slediti slédem, ki jih prinaša življenje.«

Celjski škof Stanislav Lipovšek je dejal, da je posebej vesel, da so zvesti svoji identiteti in »ste slovenski katoliški skavtinje in skavti. To so temeljne vrednote, ki naj pomagajo, da prispevate svoj delež 'duši Evrope', ki jo zelo potrebuje.«


Maša pred baziliko na Brezjah. Foto: Andreja Eržen Firšt

Podobno je bilo tudi na Sveti Gori in na Brezjah, kjer je novomeški škof Andrej Glavan pri maši pred baziliko 1.400 romarjem dejal, da je vesel, da skavti in skavtinje v svoji iznajdljivosti in mladostni drznosti vedno poiščejo in najdejo pravo sled, kar v današnjem času ni tako enostavno. »Prave skavtske sledi namreč ne boste našli v nenehnem gledanju takšnih in drugačnih ekranov, tablic in telefonov. Prav tako pa se bo skavtska sled izgubila, če ne boste sledili tistemu, ki ima najlepšo in najjasnejšo sled – Jezusu.«