Postavitev je za Cirila adventna priprava na božič, izraz vere in še vedno uteha ob boleči izgubi sina Dušana v prometni nesreči pred 25 leti. Pa plod njegove strasti do mizarstva od mladih nog in poklicnega znanja in usposobljenosti elektrotehnika. Faranu in obiskovalcu ponudi mojstrsko delo, vredno vse pozornosti in čudenja. Ko je dokončano, pa je zanj in za občestvo že praznik.

Postavitev je za Cirila adventna priprava na božič, izraz vere in še vedno uteha ob boleči izgubi sina.

Začne se že pred adventom

Ciril začne pred prvo adventno nedeljo. Od takrat je v župnijski cerkvi razen nedelje po sedem ur na dan. Prvega dne mu bolj ali manj stalna ekipa šestih faranov zvozi iz skladišča v cerkev štore in mah, ki ga naberejo v vlažnih kočevskih gozdovih, ter sestavijo lesen oder. Ciril pa najprej poskrbi za električno napeljavo nizke napetosti, povezave, krmiljenje, kar bo v službi gibljivega dela jaslic, svetlobnih in zvočnih učinkov. Tudi zbiralnik vode s črpalko ne umanjka. Hkrati razpne po odru plastično folijo, na steni blago za nebo, razmesti štore, ki jih je za več kot tono, in z njimi oblikuje razgibano pokrajino. Napravi struge za potočke, doda kakšno leseno deblo, kamen. Pokrajino obloži z mahom. Nato določi mesta ali namesti prve makete (narejene iz lesonala, stavbe Betlehema so iz siporeksa), lastno večletno delo z vsemi detajli. Tu in tam mora makete popraviti, ker so se poškodovale ali so se posodobile podobe cerkva. 

»Zatem na vrsto pride zame najlepši del, razporejanje preostalih maket, skupno okoli petdeset, ter prekrivanje celotne pokrajine z mahom in figurami. V betlehemski sklop postavim večje, drugam manjše,« pove med delom, med katerim ima še pouk svojih sodelavcev. Naposled pritisne še na gumb (napeljavo je pred tem skril pod oder in že večkrat preizkusil), da se prižgejo, kot si je zamislil, zvezdice in luna na nebu, lučke v hišicah in cerkvah, se oglasi zvon, se sprehodijo pastirčki, stečejo potočki …

Jaslice, »prevedene« v slovensko govorico

Cirilove jaslice so tematske. Svetopisemski dogodek Gospodovega učlovečenja je preveden v slovensko, domačo govorico. Jaslice se razprostirajo vzdolž severne ladijske stene na okoli 50 m² površine. Spominjajo na tipično slovensko pokrajino, tokrat predvsem s poudarkom na njihovi fari. Začnejo se v bližini daritvenega oltarja s prikazom središčnega motiva in prizora, to je Jezusovega rojstva v hlevčku na poljani pod mestom Betlehem. Svetopisemski del jaslic nato preide k domačim naravnim lepotam in znamenitostim. Povezavo predstavlja znani solkanski most z vlakom. Od tu naprej pa stojijo makete, najprej župnijske cerkve z okoliškimi poslopji, zatem šest podružničnih. Najbolj oddaljeni sta na Šmarčni in Kompoljah. Najviše stoji Marijina romarska cerkev na Topolovcu. Sredi vsega tega pa zremo Cirilovo rojstno hišo (iz dimnika se dviga jutranji dim) s skednjem in hlevom, kmečko hišo z gnezdom čapelj na strehi, most v Jelovcu, žago, mlin, raztresene ali strnjene hiške v naselja, verska znamenja, Blejski grad, pastirčke in njihova ognjišča, ovčke po vsej površini, lovsko opazovalnico, druge živali itd. 

Cirilove jaslice so tematske. Svetopisemski dogodek Gospodovega učlovečenja je preveden v slovensko, domačo govorico.

»Čutim s Slovenijo. Samostojna Slovenija mi veliko pomeni. Želel bi, da tudi našim politikom,« pravi. Tokrat pa je bila novost maketa Jurijeve kapele, ki stoji v Dolnjem Boštanju in je velikega pomena za kraj. Ciril jo je zgradil s pomočniki leta 1996 po načrtu Rudija Stoparja, kip sv. Jurija je izdelal Peter Zupančič v zahvalo za srečno vrnitev izgnancev iz Nemčije ob koncu druge svetovne vojne. Od nje se tudi ponese tradicionalno Jurjevo petje od hiše do hiše. »Jezus se tako rodi tudi v naši fari. Za božič faranom zaželim, naj se jih dotakne, saj se je Jezus rodil pri nas,« Ciril povzame sporočilo svojih jaslic.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Jaslice (2023).