Foto: Tatjana Splichal

V nedeljo, 20. decembra 2015, je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl na Ptujski Gori odprl vrata usmiljenja. Pri tem je dejal: »Odprite vrata pravičnosti, da vstopimo in hvalimo Gospoda. To so Gospodova vrata, vstopimo skoznje in si pridobimo usmiljenje in odpuščanje. Nato je vstopil skoznje.

V pridigi pa je nadškof spregovoril o božiču in usmiljenju. »Usmiljenje je drugo ime za ljubezen in božič je razodevanje te ljubezni. Božič pa je tudi vabilo, da odgovorimo na ljubezen v svetu, v katerem živimo. Z drugo besedo, da to, kar smo prejeli, delimo naprej, in si sicer do vseh, ki jih Bog ljubi.« Navezal se je na evangelij, posvečen Mariji, in na Janeza Krstnika, ki ga je Elizabeta nosila ob Marijinem obisku. »Elizabeta v Mariji prepozna Mater Božjega Sina, Marijo blagruje, kajti verjela in zaupala je Bogu. Marija je sprejela Božjo voljo in jo uresničila, to ji daje posebno mesto med vsemi ženami, pa tudi zato, ker je pokazala popolno vero, ki je postala vzor vsake prave vere.«

Nadaljevanje pridige je nadškof Cvikl posvetil veri. »Imeti vero pomeni, da nisi sam, imaš Boga, imaš Nekoga h kateremu se lahko vedno zatečeš, Nekoga, ki ti je bližje, ki te bolje pozna, kot ti samega sebe.« Tudi doživljanje božiča mora biti po nadškofovih besedah v tesnem stiku z vero. »Božični prazniki bodo šli mimo, če v našem srcu ni prostora, da bi sprejeli Njega, ki se želi naseliti v teh naših srcih, da jih ogreje, napolni z usmiljenjem in dobroto. Samo takrat, ko se v naša srca naseli Gospod, takrat imamo kaj podariti drugemu. Takrat mu lahko podelimo prijateljstvo, bližino, sočutje, z drugo besedo ljubezen.«

Mariborski nadškof se je ozrl tudi na leto usmiljenja, v katerem znova v osprdje stopa zakrament sprave, »kjer lahko začutimo ne samo, kako nas Bog čaka in ljubeče sprejema ampak tudi, kako nam odpušča naše grehe in nam vrača dostojanstvo človeka, ki smo ga zapravili. S tem pa nam omogoča, da se nam povrne veselje do življenja in sposobnost, da zaživimo svoje življenje na novo, z novim optimizmom in pogumom. Ko pa človek doživi odpuščanje, je sposoben se podati na pot k drugemu.« Tako kot je Marija takoj delila veselo novico z Elizabeto. »Zakrament sprave ni samo izpolnitev cerkvenega predpisa, ali pa stvar navade, da ga opravimo pred prazniki. Je nov začetek, ki je sad Božjega usmiljenja. Naj bo sveto leto usmiljenja priložnost za naš nov začetek,« je pridigo sklenil nadškof Cvikl.

Vir: Radio Vatikan