Medtem ko v javnem prostoru še vedno brez pravega odgovora (zaradi samodržcev, ki preprečujejo pokop v prestolnici) odmeva vprašanje o pokopnem mestu 3.450 žrtev, lani izkopanih iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, pa tudi Romov, prekopanih iz grobišča v soteski Iške, kamor so jih zagrebli partizani po genocidnem poboju leta 1942, se na drugih koncih Slovenije uresničuje pietetno spominjanje na žrtve revolucije in povojnih pobojev.

Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč si pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana že ves čas svojega delovanja prizadeva, da bi posmrtni ostanki žrtev, izkopani iz prikritih morišč in grobišč, dobili dostojen grob. Komisija pri tem sledi tudi merilu, da se tak pokop opravi na že obstoječih pokopališčih, ki v slovenski kulturni zavesti edini predstavljajo posvečeno zemljo. Iz gozdov in kraških jam želi tako država preko prizadevanj komisije žrtve vrniti tja, kamor v resnici tudi spadajo – na kraje, kjer bomo nekoč pokopani vsi. Ali kot smo nekoč zapisali: »S tem država svoje ljudi vsaj simbolično končno tudi vrača domov« (besede so iz prispevka, v katerem smo v Slovenskem času avgusta 2017 predstavili prvi predlog ureditve grobov žrtev vojne in revolucionarnega nasilja, ki pa slednjič ni obveljal).

Eden takih krajev »vračanja domov« je pokopališče Videm v Prigorici v župniji Dolenja vas pri Ribnici, kjer so pokopane žrtve iz bližnjih morišč.

Skoraj 75 let po vojnem zločinu, ki so ga 28. julija 1942 zagrešili pripadniki partizanskega revolucionarnega gibanja, je trinajst nedolžnih civilnih žrtev, zmetanih v 75-metrsko brezno Žiglovica pri Ribnici, dobilo pravico do krščanskega pogreba in groba v posvečeni zemlji med sorodniki in sovaščani, ko so bili 18. junija 2017 z obredom Cerkve, ki ga je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, in v spremstvu številnega vernega občestva položeni v skupni grob na tem pokopališču.

Nekaj mesecev pozneje, 22. oktobra 2017, pa je po dolgem čakanju (ki je bilo v veliki meri posledica popolne blokade pri reševanju vprašanj prikritih grobišč po odprtju Hude jame marca 2009) napočila uresničitev pravice do krščanskega pogreba tudi za150 žrtev, v letih 2006 in 2010 izkopanih iz dveh brezen pri Konfinu nad Grčaricami: spoštljivo so bile položene v šest krst in pokopane v grob ob žrtvah iz brezna Žiglovica.

Danes ima ta množični grob lepo ureditev, prežeto s krščansko simboliko. Gre za projekt, pod katerega je podpisan arhitekt Franc Popek.

V osi križa je s peskanjem in poliranjem oblikovan krog s premerom 20 cm, v katerem je izrisana podoba oz. obraz mladega moža s simboličnim prikazom trnove krone.

Ureditev grobov je sestavljena iz več elementov. Najizrazitejši je kamniti križ iz tonalita (t. i. pohorski granit). Križ je izrezan iz plošče debeline 20 cm, visok je 200 cm, spodaj v »peti« je širok 60 cm, od koder se preoblikuje v sredinski del križa s prerezom 20x20 cm, zaključi pa se s križem širine 60 cm. V osi križa je s peskanjem in poliranjem oblikovan krog s premerom 20 cm, v katerem je izrisana podoba oz. obraz mladega moža s simboličnim prikazom trnove krone (med vojno in zlasti po njej je bilo največ pobitih mladih fantov v starosti okoli 20 do 30 let, zvezanih z bodečo žico). Na križu sta zapisana kraj in leto smrti. Križ je montiran na nivoju terena oz. groba (ni dvignjen na podstavek), tako da deluje, kot da raste iz zemlje.

Drugi element ureditve grobov žrtev vojne in revolucionarnega nasilja so »opisni kamni«, ki so postavljeni na dvojnih grobovih, kakršen je tudi grob v Vidmu pri Prigorici (na enojnih grobovih stoji le križ). Tudi ta element je izdelan iz pohorskega tonalita, v projektu pa je predvideno, da ga glede na dejanske okoliščine izdelujejo v treh različnih višinah (40x160, 40x180 ali 40x200 cm). Prva stan plošče je reskana in peskana, zadnja stran pa grobo klesana in peskana. Na ploščah so napisana imena žrtev in drugi ključni podatki (npr. dan pokopa). Eden od načinov vpisovanja besedila na ploščah je reskanje do globine pet milimetrov, tako da ni potrebno barvanje črk (tako je napis izveden tudi v Vidmu).

Tretji element ureditve grobov pa so ležeče nagrobne plošče, prav tako izdelane iz pohorskega tonalita (predvidene so tri različne dimenzije, in sicer 100x200 cm, 80x220 cm in 200x200 cm).

Fotogalerija nedavne ureditve groba na pokopališču Videm pri Prigorici v župniji Dolenja vas prinaša nazornejši vpogled v izvedbo vseh teh elementov; združeni prestavljajo pieteten pomnik, ki ga Republika Slovenija namenja iz prikritih morišč in grobišč prekopanim žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja. Spomnimo se jih tudi v molitvi!

1/9