Danes pa so iz župnijske in stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti prenesli posmrtne ostanke telesa Jožefa Klekla st. v črenšovsko župnijsko cerkev: v žalni povorki vozil so jih pospremili skozi skozi Beltince in Odrance v Črenšovce, kjer so jih slovesno sprejeli pred župnijsko cerkvijo Povišanja sv. Križa. Jutri ob 15. uri bo soboški škof dr. Peter Štumpf obhajal slovesno sveto mašo, po kateri bodo posmrtne ostanke Jožefa Klekla st. pokopali v nov grob v fatimski kapeli župnijske cerkve.

V letu 2024 v Škofiji Murska Sobota in Občini Črenšovci obhajajo Kleklovo leto. FOTO: Karlo Smodiš

»Hvala, da lahko slovensko govorimo in prekmurski gučijmo«

Na sinočnji slavnostni akademiji so zbrane nagovorili županja Občine Črenšovci Vera Markoja, soboški škof dr. Peter Štumpf in slavnostni govornik Jožef Horvat, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in član Kleklovega odbora.

Jožef Klekl upravičeno velja za eno največjih prekmurskih osebnosti.

Jožef Horvat je v nagovoru poudaril, da je bil Jožef Klekl, črenšovski rojak, izjemna zgodovinska osebnost: bil je katoliški duhovnik, narodni buditelj, voditelj prekmurskih Slovencev v svojem času, pisatelj, urednik, založnik in politik. Naloga današnjih in prihodnjih rodov je, da spomin na Klekla nikoli ne bo zbledel.

Zgodovinska znanost prinaša vedno nova dognanja o neprecenljivi vrednosti Kleklovega življenjskega opusa za ohranitev slovenstva. FOTO: Karlo Smodiš

Horvat je pojasnil, kako zgodovinska znanost prinaša vedno nova dognanja o neprecenljivi vrednosti Kleklovega življenjskega opusa za ohranitev slovenstva, saj se je duhovnik nenehno vračal je k domači prekmurski zemlji in besedi, k srcu Slovenske Krajine, k ljubezni do domovine. Jožef Klekl zato upravičeno velja za eno največjih prekmurskih osebnosti.

Celoten nagovor Jožefa Horvata je na voljo v priponki:

Slavnostna akademija - nagovor Jožefa Horvata.docx

Slavnostni govornik se je narodnemu buditelju »g. Kleklinu« na koncu zahvalil, »da lahko mi danes tukaj v Črensovcih in v celotnem Prekmurju po Vašem neprecenljivem srčnem delu slovensko govorimo in prekmurski gučijmo, da je po Vaši zaslugi pred 105. leti Slovenija dobila svoje Prekmurje in Prekmurje svojo Slovenijo, in da smo Vam poslanci Slovenske Krajine leta 2005 v parlamentu naše nove države Republike Slovenije smeli posoditi roke in pero, s katerim ste 17. avgust - Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom postavili na oltar slovenskih državnih praznikov«.

Krsta s Kleklovimi posmrtnimi deli telesa pred slovesom iz soboške stolnice. FOTO: skofija-sobota.si

»Danes popravljamo našo zgodovino«

Ob sprejemu Kleklovih posmrtnih delov telesa v Črenšovcih je zbrane pozdravil soboški škof dr. Peter Štumpf. Zahvalil se je predsedniku Državnega sveta Republike Slovenije g. Marku Lotriču, ki se je s svojo navzočnostjo in nagovorom v imenu Države Republike Slovenije Kleklu zahvalil za vse, kar je bil in kar je delal: »Vidni izraz tega je tudi prenos njegovih posmrtnih delov telesa iz Murske Sobote, ki ga je nadvse dostojanstveno opravila Garda slovenske vojske …,« je dejal škof Štumpf.

Črenšovci so že dolgo Kleklovi, danes pa znova postajajo kraj njegovega domovanja.

Županji ter vsem občanom in občankam občine Črenšovci se je zahvalil za skrb, pozornost in delo, da so lahko danes doživeli ta zgodovinski dan: »Črenšovci so že dolgo Kleklovi, danes pa znova postajajo kraj njegovega domovanja.«

Soboški škof je izrekel zahvale vsem skupaj in vsakemu posamezniku, ki so na kakršen koli način prispevali k obeležitvi Kleklovega leta, ter povabil k molitvi in prošnji, da bi njegov novi kraj večnega počitka »postal tudi milostni kraj za vse nas v naših potrebah«. Dogodka so se udeležili tudi Kleklovi sorodniki.

Celoten nagovor škofa Štumpfa je na voljo v priponki:

Danes popravljamo našo zgodovino.docx

Škof je še poudaril, kako »danes ne delamo zgodovine, ampak zgodovino popravljamo. Iz Murske Sobote smo v Črenšovce vrnili posmrtne dele telesa moža, ki je na začetku prejšnjega stoletja s sodelavci sestavljal in oblikoval versko in slovensko narodnostno podobo Prekmurja.« Klekl je zaradi številnih dolžnosti in tudi preganjanj Črenšovce večkrat zapuščal, vendar se je vedno znova vračal, po smrti leta 1948 pa se ga v javnosti ni več smelo omenjati. Z dogodki v Kleklovem letu se torej zgodovina resnično popravlja.