Spoštovani g. Franci, prav imate. Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik, saj prve omembe segajo že v čas pred 4. stol. po Kr., vendar je bila verska resnica, »da je Marija, kakor Kristus, njen Sin, že premagala smrt in slavi zmago v nebeški slavi s polnostjo svojega bitja 'z dušo in telesom'«, razglašena kot zadnja. Razglasil jo je papež Pij XII. 1. novembra 1950.

Vaše vprašanje, ali je kje v Svetem pismu opisan dan Marijine smrti, je zelo na mestu. Da je neko dejstvo razglašeno kot verska resnica, mora izhajati iz Božjega razodetja, ali pa jo mora kot tako razglasiti Cerkev. V Svetem pismu ni nobenega stavka ali odlomka, v katerem bi bila opisana Marijina smrt ali njeno vnebovzetje. To pa ne pomeni, da verska resnica o njenem vnebovzetju ne sloni na trdnih temeljih. Vse, kar govori v prid verski resnici o Marijinem vnebovzetju, je povzel papež Pij XII. v Apostolski konstituciji Munificentissimus Deus, s katero je razglasil dogmo o vnebovzetju.

O Marijinem vnebovzetju govorita dva apokrifna evangelija, in sicer Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. Pomembno in zelo zgovorno dejstvo je, da kristjani v Marijino vnebovzetje verujemo od samega začetka. Papež omenja vero in učenje cerkvenih očetov sv. Janeza Damaščana, sv. Efrema Sirskega ter sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega.

Česar ni okužil greh, ostaja vedno nedotaknjeno lepo.

To je potrdilo tudi poizvedovanje med škofi Katoliške Cerkve. Za razglasitev verske resnice je bilo 1.181 škofov, proti pa jih je bilo samo 6; torej je ogromna večina škofov izrazila pozitivno mnenje v prid razglasitvi verske resnice. Vero v Marijino vnebovzetje trdno izpričuje praznično bogoslužje vzhodne in zahodne Cerkve, ki ob prazniku slavi ženo, ki jo je Bog obvaroval trohnenja v grobu, »saj ni hotel, da bi v grobu trohnelo telo Žene, ki je nosila Začetnika življenja in svetu rodila tvojega učlovečenega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa«.

Papež v Apostolski konstituciji navaja tudi vrsto teologov, ki so pospeševali in utrjevali vero v Marijino vnebovzetje; svoje trditve so utemeljevali na osnovi teološkega premisleka in na veri Božjega ljudstva. Med njimi so najbolj poznani sv. Albert Veliki, sv. Tomaž Akvinski, sv. Bonaventura in sv. Bernardin Sienski.

Zelo prepričljivo pa je tudi razmišljanje o Marijinem vnebovzetju na ozadju druge verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju, ki jo je leta 1854 razglasil papež Pij IX. Marija je bila zaradi poslanstva, za katero jo je pripravil Bog in ga je povsem svobodno sprejela tudi sama, od samega začeta obvarovana madeža izvirnega greha. Pavel v Pismu Rimljanom piše, da je po »človeku prišel greh na svet in po grehu smrt«. Kako naj bo torej smrti in njenim posledicam podvržena Ona, ki je bila spočeta brez madeža izvirnega greha in se vanjo po besedah Razodetja oziramo kot v ženo, ogrnjeno s soncem, z luno pod nogami, z vencem dvanajstih zvezd. Česar ni okužil greh, ostaja vedno nedotaknjeno lepo.

Spoštovani g. Franci, še bolj pomembno od našega natančnega poznavanja razvoja neke verske resnice se mi zdi naše prizadevanje, da bi živeli tako, da se bomo mogli ob času, ki ga Bog določi, tudi mi pridružiti Jezusu in Mariji v nebeški slavi.

Odgovor nadškofa Zoreta je bil najprej objavljen v tedniku Družina (38/2024).