Letos mineva sto let od koroškega plebiscita. Dežela avstrijska Koroška se je odločila, da bo obletnico obeležila s projektom CarintihiJA 2020 - Dežela na potovanju skozi čas in prostor, ki v ospredje postavlja prebivalce in deželo avstrijsko Koroško, ter poleg preteklosti prinaša pogled tudi na sedanjost in prihodnost.

"Praznik dolin"

Deželne oblasti pod vodstvom glavarja, socialdemokrata Petra Kaiserja so se odločile, da bodo v ospredje postavile raznolikost dežele. Na dan same obletnice, 10. oktobra, bo v Celovcu "praznik dolin", kjer naj bi bil poudarek predvsem na identiteti in raznolikosti avstrijske Koroške. Od leta 2013, ko je Kaiser prvič postal deželni glavar, je na osrednji proslavi ob plebiscitu redno slišati tudi slovensko besedo.

V letih neposredno po plebiscitu je bila osrednja proslava v središču Celovca rokah koroškega Heimatdiensta in jo je zaznamovalo protislovensko vzdušje.

V celovškem deželnem zboru bo že v torek uvodna prireditev letošnje obletnice. Ena osrednjih prireditev bo potujoča razstava, ki jo bodo 29. aprila odprli v Velikovcu. Na ogled bo v devetih mestih avstrijske Koroške. Na njej bodo predstavili ključne zgodovinske dogodke avstrijske Koroške zadnjih sto let ter pogled usmerili tudi v sedanjost in prihodnost.



Dva dni pred obletnico, 8. oktobra, bo slavnostna skupna seja deželne vlade in deželnega zbora avstrijske Koroške, dan kasneje bodo sledile spominske prireditve in polaganje vencev. Prireditve se bodo končale 23. oktobra v Podkloštru.

Janez Stergar: Spomin da, praznovanje ne

Med samimi koroškimi Slovenci zaznamovanje obletnice kljub vsemu buri duhove.

Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, je poudaril, da so slovenski Korošci "in mi z njimi kritični do 'praznovanja' plebiscitne zmage v 'nemški noči', ne pa do spominjanja, kritičnega vrednotenja in različnega obeleževanja stoletnice (pred)plebiscitnih dogodkov. Ponovno smo priča običajnemu razhajanju med predstavniki manjšine: a nekateri verbalni kritiki položaja in možnega razvoja manjšine se hkrati prestižno prerivajo, kdo bo kot pravi zastopnik manjšine govornik na deželnih prireditvah in bo sedel v prvih vrstah. S klubom smo se npr. v nedeljo spet ustavili pri edinem skupnem grobišču slovenskih maistrovcev in nemških ali 'nemških' brambovcev."

Sicer samo društvo ne organizira nobenega dogodka, sodelujejo pa pri več "spominskih, spravno in v skupno sožitje naravnanih strokovnih in kulturno-političnih projektih, srečanjih, manifestacijah do jeseni 2020". Program še ni v celoti znan.

Sosvet za slovensko narodno skupnost je minuli mesec sprejel odločitev, da bo na osrednji slovesnosti v imenu skupnosti govoril predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug. To je naletelo na nasprotovanje predvsem pri mlajših koroških Slovencih ter pobudi Skup.

Znani odvetnik, koroški Slovenec Rudi Vouk je v odprtem pismu menil, da sosvet za to ni pristojen. Bil je kritičen, da si dežela avstrijska Koroška dejansko ne želi sprememb, še manj pa kritičnega pogleda nazaj. Zavzel se je za razpravo o potrebah koroških Slovencev in prihodnosti znotraj same skupnosti.

Klubi slovenskih študentk in študentov z Dunaja, Gradca in na Koroškem so sprejeli skupno izjavo, v kateri poudarjajo, da jim je dovolj, da se avstrijska Koroška "na eni strani hvali s svojo napredno manjšinsko politiko, na drugi strani pa zajamčene pravice zanemarja že sto let". Nasprotujejo, da se "nemškonacionalno in rasistično praznovanje zavije v nov papir, natisnjen z dobrim sožitjem in dvojezično Koroško". Napovedali so, da bodo na vseh prireditvah ob obletnici kot društvo ali individualno nastopali kritično.

Po Stergarjevih besedah nekateri "koroški slovenski in občasni prišepetovalci iz RS ta študentska opozorila izkoriščajo za iskanje preteklih in sedanjih 'krivcev' za negativne trende v manjšinskem razvoju. A pogosto ob teh ivereh pri sebi ne opazijo celega hloda."

V zadnjih letih manj verbalnega nasilja in vandalizma, vendar vseh manjšinskih pravic Slovenci v Avstriji ne uživajo

Klub koroških Slovencev v Ljubljani si med drugim prizadeva za uveljavljanje pravic koroških Slovencev, ki jih predvideva Državna pogodba o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije (popularno in deloma zmotno imenovana Avstrijska državna pogodba), ki je po Stergarjevih besedah eden izmed pravnih temeljev za širok nabor manjšinskih pravic.

"Ni dvoma, da Slovenci na Koroškem in avstrijskem Štajerskem ne uživajo vseh pripadajočih pravic in manjšinskih 'privilegijev'", je pojasnil Stergar. "Preverljivo pa je, da se ustavno-pravni položaj manjšine v obdobju 'po Haiderju' ni poslabševal, v nekaterih segmentih pa se je pomembno izboljšal: verbalni ali fizični izpadi so izjemno redki, še nikoli ni bilo toliko dvojezičnih krajevnih napisov (ki so tudi obstali in jim - resda obotavljivo - dodajajo nove), šolska ponudba se krepi (vključno s slovensko glasbeno šolo), koroška in avstrijska vlada imata v svojem programu urejanje odprtih manjšinskih vprašanj, slovenski Korošici sta izvoljeni v državni in deželni zbor, drugič v zgodovini je bil instaliran slovenski škof v krški/celovški škofiji. Program deželnih proslav in doslej izvedene prireditve v znatni meri upoštevajo Slovence in slovenščino ter so usmerjene v prihodnje skupno sobivanje in sodelovanje v deželi."

Vendar pa situacija ni tako rožnata, saj, dodaja Stergar, usiha raba slovenščine v družinskem okolju, slovenska izobražena mladina se izseljuje, pojavljajo pa se tudi nerazumni "formalni" zadržki za uresničevanje nekaterih manjšinskih pravic. Pogrešajo tudi podporo Republike Slovenije.

"Radi primerjamo zgodovinski razvoj južnih Tirolcev in koroških Slovencev po razpadu habsburške monarhije, manjkrat pa s praktičnim izginotjem nemške manjšine v osrednji Sloveniji. Kritični smo do premalo kontinuirane in vsestranske podpore 'matične' slovenske države. S sedanjim predsednikom RS pa se npr. ujamemo pri iniciativah za spravne spominske slovesnosti po vzgledu že doživetih za leta 1914-1918."

Pomen ohranitve slovenskega jezika

V ZSO so za STA glede položaja manjšine ob letošnji obletnici izpostavili pomen ohranitve slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem, za kar bi si morali prizadevati "vsi, krovne organizacije, dežela, zvezna vlada in vsi drugi relevantni dejavniki".

Tudi za Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je prioritetno vprašanje ohranitev in krepitev slovenskega jezika predvsem na vzgojnem, šolskem in medijskem področju. "Z jezikom smo in bomo tudi v prihodnje del evropske jezikovne raznolikosti, ki je temelj skupne Evrope," so poudarili.

Opozorila Narodnega sveta koroških Slovencev

V Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) so opozorili, da je manjšina v zadnjih sto letih nazadovala številčno, od približno 80.000 pripadnikov na približno 8000, a ob tem izpostavljajo, da raste kakovost avtohtone narodne skupnosti.

Opozorili so na potrebno podvojitev finančne podpore in njeno indeksacijo, saj ta nazaduje že zadnjih 25 let, ter novelizacijo zakona o narodnostnih skupnostih iz leta 1977. Pogledati bi tudi morali, na katerih področjih je 7. člen avstrijske državne pogodbe izpolnjen in kje so pomanjkljivosti (področje medijev, topografije, toponomastike in sredstev za slovenščino kot uradni jezik).

Po napovedih dežele avstrijske Koroške naj bi bila letošnja obletnica plebiscita izhodišče za skupno razpravo o zgodovini in identiteti avstrijske Koroške, opredelitvah in umestitvah prebivalstva v deželi ter prihodnjem razvoju dežele.

Dežela je z razpisom izbrala 89 projektov s področja kulture, znanosti ter prostorskega in regionalnega razvoja; številni med njimi so dvojezični oziroma projekti društev koroških Slovencev. Uradni Celovec je povabil vse šole na avstrijskem Koroškem, da aktivno sooblikujejo zaznamovanje obletnice. Dežela je za dogodke ob obletnici namenila 6,49 milijona evrov.

Plebiscit del Slovencev potisnil v avstrijsko državo

Koroški plebiscit je v skladu z odločitvami pariške mirovne konference ob mednarodnem nadzoru potekal 10. oktobra 1920. Pred tem so celovško kotlino razdelili na cono A in cono B ter plebiscit najprej pripravili v coni A s središčem v Velikovcu. Tam se je 59,04 odstotka volilnih upravičencev izreklo v prid Avstrije, 40,96 odstotka za kraljevino SHS. V coni B nato plebiscita sploh niso izvedli.

Delno povzeto po članku Maje Lazar Jančič (za STA) z dodanimi informacijami Janeza Stergarja.

Slovenci na Koroškem

Slovenskih sledi je na avstrijskem Koroškem precej. Nenazadnje so tam karantanske kneze ustoličevali v (staro)slovenskem jeziku.

O življenju Slovencev pričajo tudi razglednice, ki jih je zbral zgodovinar Milan Škrabec. Natisnjene so bile od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. Prvič so bile objavljene v knjigi Slovenski pozdrav s Koroške, ob tem pa lahko obširmo spoznamo tudi koroško zgodovino. Prek podob in sporočil takrat živečih ljudi prinašajo dragocen vpogled v zgodovino, naravne in kulturne znamenitosti, predvsem pa v narodnostno življenje Slovencev na Koroškem.

Kot priča pismo arhitekta Jožeta Plečnika zgodovinarju Josipu Malu, enemu največjih zagovornikov »slovenske« Karantanije, ki je objavljeno v omenjeni knjigi, so Slovenci tudi med drugo svetovno vojno in po njej črpali moči iz karantanske preteklosti. V pismu se »Plečnik zadnji pondeljek nesrečnega leta 1942« naslovniku zahvaljuje, ker mu je podaril Malovo razpravo Osnove ustoličenja karantanskega kneza, objavljeno v Glasniku muzejskega društva za Slovenijo, letnik 23, 1942.

»Dejstvo je, da so se iz karantanskih Slovanov, kolikor se niso potujčili, razvili koroški Slovenci, ki so bili vse do konca prve svetovne vojne del slovenskega naroda in so to še danes. Pomislimo samo, da je bil pobudnik programa Zedinjene Slovenije Matija Majar Ziljski, ne Savski, Ljubljanski ali kaj podobnega, in da je celovška Mohorjeva družba, za katero so kljub Slomškovi pobudi najzaslužnejši koroški Slovenci, odigrala med Slovenci epohalno vlogo, saj jih je opismenila. Vodilni slovenski znanstveni inštitut se imenuje po koroškem rojaku Jožefu Stefanu. Ne nazadnje je del zgodovinske dežele Koroške v mejah Republike Slovenije,« je v knjigi Slovenski pozdrav s Koroške pojasnil Janez Stergar.

Foto: Alenka Žnidar, Tatjana Splichal, knjiga Slovenski pozdrav s Koroške