Prometnih nesreč z udeležbo e-skirojev je vse več, »najpogosteje pa so povzročitelji prav vozniki e-skirojev sami. Lani je bilo zabeleženih 109 prometnih nesreč, vozniki e-skirojev so jih sami povzročili kar 68 (62,4 %). Največ nesreč se je zgodilo v mestih, med vzroki pa prevladuje neprilagojena hitrost. Vse težje so tudi posledice, letos žal beležimo prvo smrtno žrtev,« opozarjajo v Agenciji za varnost prometa.

Akcija v več mestih

V tem tednu bo Agencija za varnost prometa izvedla terensko akcijo v več slovenskih mestih, da bi dosegla čim več uporabnikov e-skirojev in vplivala na njihovo varno vedenje v prometu. Poleg tega bosta Agencija in Policija z medijsko akcijo in prek družbenih omrežij z novimi videovsebinami ozaveščali o tveganjih pri vožnji e-skiroja. »Policija bo tudi poostreno nadzirala voznike e-skirojev. Pozorni bodo na uporabo ustreznih površin za njihovo vožnjo, uporabo ustrezne čelade pri mladostnikih, vožnjo po pravi strani, hitrost, morebitno predelavo teh vozil in uporabo mobitela ter slušalk.«

Velika razlika med skirojem in e-skirojem

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je na današnji konferenci za medije poudaril, da podatki kažejo, da e-skiroji ne sodijo med najbolj varna prevozna sredstva. »Med skirojem in e-skirojem je velika razlika. E-skiro sodi med lahka motorna vozila in nikakor ni igrača. Zaradi konstrukcijskih lastnosti in manjše stabilnosti ter dokaj visokih hitrosti predstavlja večje tveganje za uporabnike. Ob zaviranju, sploh pri višjih hitrostih, je e-skiro nestabilen. Njegova kolesa so majhna, občutljiva na neravnine in ovire na vozni površini, zato so lahko prej podvrženi padcem. Nujno poskrbite za dosledno uporabo zaščitne čelade. Ne glede na to, da je obvezna do 18. leta, priporočamo uporabo vsem.«

Električni skiro ima seveda svoje prednosti, vendar ne pozabimo, da je varnost na prvem mestu. (Luka Hodnik, travmatolog)

Ob padcu lahko pride to težjih poškodb

Travmatolog z UKC Ljubljana Luka Hodnik opozarja, da so električni skiroji hitrejši in zato nevarnejši od navadnih. Vozniki brez čelade in pri hitrosti prek 20 kilometrov na uro se lahko ob padcu nepričakovano težko poškodujejo. »Padci z e-skirojem so povzročili največ površinskih poškodb oziroma udarnin v glavo, sledijo rane na glavi, zlomi zob, zlomi nosnih kosti, rok, pretresi možganov, precej je bilo udarcev v prsni koš. Električni skiro ima seveda svoje prednosti, vendar ne pozabimo, da je varnost na prvem mestu.«

Do mlajših prek videovsebin

Za večjo ozaveščenost glede vožnje z e-skirojem so pripravili nove videovsebine. Videoustvarjalec Jože Robežnik je ob tem povedal: »Poudarili smo neslišnost in nestabilnost e-skirojev, opozorili smo na neuporabo slušalk. Videi so nastali v sodelovanju z Igorjem Bračičem, posnetke smo tokrat pripravili v pokončnem formatu, saj je gledanost vsebin na mobilnih napravah vse večja.«

Letos ena smrtna žrtev

Policija je z beleženjem prometnih nesreč z udeležbo e-skirojev začela septembra 2019. Do konca leta 2019 je bilo devet nesreč, štiri od njih so povzročili vozniki e-skirojev sami. V letu 2020 so zabeležili že 51 prometnih nesreč z e-skirojem, v 30 primerih so prometno nesrečo povzročili vozniki e-skirojev sami. Tri osebe so bile hudo telesno poškodovane, 38 pa lažje.

»V letu 2021 je bilo že 109 prometnih nesreč, pri čemer je bilo 16 oseb hudo telesno poškodovanih, 74 pa lažje. Letos (do 12. 4. 2022) je zabeleženih 24 prometnih nesreč z e-skirojem. Umrl je en voznik e-skiroja, ki je smrtno prometno nesrečo povzročil sam,« ugotavljajo na Policiji.