Drage sestre in dragi bratje!

Velikonočni dogodek Jezusovega vstajenja je edinstvena in neprimerljiva osrednja značilnost in vsebina naše krščanske vere. Samo zato, ker je Jezus zares vstal in so ga njegovi učenci po hudih dvomih, razočaranjih, zmedenosti in strahovih velikega petka večkrat doživeli kot tistega, ki je vstal in živi, so zbrali pogum in začeli veselo sporočilo oznanjati ter končno za to resnico tudi umirati. Kar je bilo po človeško povsem nemogoče, je postalo mogoče in resnično po Božji ljubezni.

Ob nezaslišanem velikonočnem sporočilu se tudi danes marsikdo sprašuje, ali je to mogoče. Pa vendar na dnu duše dostikrat nevede in nezavedno s tem računa in v to upa. Kajti vsakokrat, ko upamo proti upanju, tiho računamo na to. Vsakokrat ko verjamemo, da bo zadnjo besedo imela resnica in ne laž, pravičnost in ne krivica, dobrota in ljubezen in ne zloba, verjamemo v vstajenje: v dokončno zmago dobrega nad zlim in v zmago življenja nad smrtjo. Na svetu je toliko ljudi, ki verjamejo v zmago dobrega nad zlim. Vsi ti nosijo v srcih tisto upanje in pričakovanje, ki dobi v veri v Jezusovo in naše vstajenje svojo najglobljo potrditev. Kristjani, ki smo vero v Jezusovo in naše vstajenje postavili na najvišji svetilnik našega življenja, pa smo poklicani, da zanjo pričujemo s svojim neuničljivim zaupanjem in zvestobo Gospodu ne glede na ugodne ali neugodne okoliščine, v katerih smo poklicani k delu za Božje kraljestvo v nas in okoli nas.

To je naša vesela velika noč! Vsem članom našega vernega občestva, duhovnikom, redovnicam in redovnikom, vsem drugim članom Cerkve ter vsem ljudem dobre volje želimo, da bi to bil tudi letos naš največji praznik srečen in milosten. Posebno globoko velikonočno upanje in močno tolažbo pa želimo vsem, ki doživljajo preizkušnje, nesreče, izgube in stiske. Vstali Gospod Jezus naj nas vse napolni z mirom in zaupanjem, s tolažbo in z novim pogumom.

Slovenski škofje vam želimo blagoslovljene in vedre velikonočne praznike!