»Ko noč zajame večino dneva in se jutro skoraj dotakne večera, se v nas pojavi nemir, vzhičenost, navdušenje nad življenjem, globoka prepričanost v zmago luči, ki je močnejša od teme in nam omogoča, da vzdržimo dolge ure teme in da upanje ostane živo,« je voščilo začel nadškof Zore.

Zamenjata se le letnici, čas pa mineva naprej

To razpoloženje višek doseže ob novem letu, ob prelomu iz starega v novo, ko se pravzaprav nič ne prelomi, zamenjata se le letnici na koledarju in na dokumentih, čas pa mineva naprej, merijo ga iste ure in doživljamo ga isti ljudje, je nadaljeval ljubljanski nadškof metropolit.

Staro leto puščamo za seboj, novo leto bo drugačno

»Toda ti isti ljudje si močno želimo nekaj novega. Staro leto puščamo za seboj, novo leto pa bo drugačno. Bolj srečno bo in bolj zdravo, pa tudi bolj uspešno, bolj zadovoljno. To so naša voščila drug drugemu ob prijateljskem stisku rok, ob nasmehu in pogledu v oči,« tako Stanislav Zore.

So dobre želje in lepe besede dovolj?

Pa so dobre želje in lepe besede dovolj, da bo novo leto drugačno in res takšno, kakršnega si želimo v voščilih? Bodo sreča, zdravje, uspeh in zadovoljnost prišli sami od sebe? »Bomo od začetka novega leta stvari vzeli v svoje roke, zavihali rokave in ustvarili pogoje, ki nam bodo omogočili vse, kar smo si zaželeli, ali pa se bomo morda potrudili, da bomo drugim podarjali srečo, zdravje, uspeh in zadovoljnost?« se je vprašal nadškof.

Blagoslavljati pomeni dobro govoriti

Četrta Mojzesova knjiga predlaga še eno možnost: blagoslavljanje. »Kaj pa je to? Blagoslavljati dobesedno pomeni dobro govoriti. Dobro govoriti o ljudeh, o vseh ljudeh. O sosedih, o vseh sosedih. O sodelavcih, vseh sodelavcih. Dobro govoriti o šefih, o predstojnikih, o politikih,« pojasni nadškof.

Ne moremo dobro govoriti, če najprej dobro ne mislimo

»Dobro govoriti o domačih – seveda, zakaj pa ne. A dobro govoriti o šefih in politikih – tu pa se nam zatakne. Si predstavljate, kako zelo drugačen bi postal svet, če bi se odločili za dobro govorjenje? Zlasti zato, ker ne moremo dobro govoriti, če najprej dobro ne mislimo,« je izpostavil Stanislav Zore.

Je dobro misliti drug o drugem mogoče?

Je dobro misliti drug o drugem mogoče, se je vprašal. In si odgovoril: je! »Če se zamislimo še nad zadnjo ugotovitvijo, ki jo Mojzes v Božjem imenu posreduje Aronu: Tako naj polagajo moje ime na Izraelove sinove in jih bom blagoslovil,« poudari ljubljanski nadškof.

Blagosloviti pomeni na vsakega človeka položiti Božje ime

Blagosloviti torej pomeni na vsakega človeka položiti Božje ime, obdati ga z objemom svetega, Božjega. »Zakaj pa ne bi poskusili, ali se je mogoče približati zdravju, sreči, uspehu in zadovoljstvu tako, da blagoslavljamo drug drugega? Da drug na drugega polagamo Božje ime?« je voščilo zaključil nadškof Stanislav Zore.